Marsikaj se je bistveno izboljšalo, a kmetijska politika še vedno ni docela naklonjena pridelavi industrijske konoplje, je prepričan eden najstarejših pridelovalcev te rastline, Dejan Rengeo iz Murske Sobote. Z industrijsko konopljo se ukvarja že 21 let in do potankosti pozna trg, prepovedi in spremembe politike okrog tega. »Ni spodbud za pridelavo, kot industrijska sorta je konoplja pozabljena. Obstajajo spodbude za pridelavo sončnic, graha, za konopljo pa ne,« razlaga. Sam pridela največ konopljinega olja. Ocenjuje, da ga pridela in proda kakšnih 50 litrov na teden, 2000 na leto. Zadnje čase se veča zanimanje tudi za konopljino moko, proda je okoli 100 kilogramov na teden.
Stroji so dragi in neuporabni
Rengeo opaža veliko nejasnosti glede tega, kaj je pri nas dovoljeno in kaj ne, največja težava pa je pri pridelavi semen, ki so ključnega pomena. Rengeo denimo svojih semen v Sloveniji ni mogel certificirati, zato jih je moral certificirati v tujini in jih nato uvažati v domovino. Medtem na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da organiziranega odkupa semena ali vlaken praktično ni, češ da odkupovalci obstajajo, da pa odkup poteka stihijsko. »To je absurd,« odgovarja Rengeo, »saj je to posledica naše nedorečene zakonodaje.«
Na kmetijskem ministrstvu sicer pravijo, da je konoplja upravičena do neposrednih plačil in pridelovalci tudi do plačil v okviru programa razvoja podeželja – višina neposrednih plačil lahko znaša od 90 evrov pa do nekaj sto evrov. Še leta 2010 je ta sredstva pridobilo 50 pridelovalcev, lani že 387. Izdanih dovoljenj za gojenje konoplje je medtem približno za tretjino več. V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 pa so pridelovalci upravičeni do spodbud za nakup strojev, pridobijo lahko od 30 do 50 odstotkov stroškov naložbe.
A te spodbude kmetom ne pridejo prav, saj so industrijski stroji namenjeni za obdelavo velikih površin konoplje, takih pa v Sloveniji ni. Stroji so tako ne samo dragi, ampak tudi neuporabni. »Mi jih zato razvijamo sami za svoje potrebe,« doda Rengeo. Tudi večina drugih pridelovalcev uporablja prirejene žitne kombajne, ki imajo velike izgube ob žetvi. Državno pomoč za nakup strojev je tako pridobilo le 27 pridelovalcev, ki gojijo konopljo.
Ustvariti je treba trg
Potencial, ki ga ponuja industrijska konoplja, je sicer ogromen, panoga pa glede na gospodarske priložnosti še v povojih, pravi Rengeo. Na kmetijskem ministrstvu težavo medtem vidijo pri pridelovalcih – konoplja je problematična za spravilo in to odvrne marsikoga, poleg tega je trg za izdelke majhen. »Gre za nišno proizvodnjo in temu primeren je tudi obseg pridelave. Praktično vsa konoplja, ki se prideluje pri nas, je za pridobivanje olja in to poteka skoraj izključno v lastni režiji pridelovalca, ki pridelano olje tudi večinoma sam proda,« izkoriščen potencial opisujejo na kmetijskem ministrstvu.
»To je res, ker je bil šele pred kratkim popolnoma sproščen prehranski trg s prehransko konopljo v Sloveniji. Konopljini izdelki so zdaj izenačeni z izdelki iz medu, sivke, vinske trte, soje, oreha, hmelja in preostalimi izdelki,« pa za ta segment kmetijske predelave razlaga Blanka Denko Čeh, predsednica Slovenskega združenja za konopljo v prehranske in neprehranske namene. »Pred petimi leti sem sama rekla, da tuje lahko pri nas kupujemo, svojega pa ne smemo prodajati. Dovoljena sta bila samo olje in moka, sedaj pa od prehranskih izdelkov praktično vse. Sedaj smo vsaj tukaj naredili velik korak naprej,« razlaga. Pravi, da so zdaj v prehrambni industriji dosegli to, da interesenti lahko delajo. »Trg pa je še treba ustvariti,« se strinja. A kot ključen problem na tem področju opaža predvsem pomanjkanje znanja. Denko-Čehova vodi pekarno, kjer izdelujejo pekovske izdelke iz konoplje, a za zdaj večinoma samo po naročilu. Delajo perec iz konoplje, kruh, med s konopljo, CBD-kapljice, CBD-pasto za kuhanje. »Kupujejo specifične stranke. Včasih naredimo kakšen catering za zabavo s konopljinim kruhom in namazi. Gre za unikatne stvari,« še pojasni.
