Alpen Invest nas je povabil, da damo ponudbo za odkup dejavnosti upravljanja skladov. Sami sicer stalno opazujemo, kaj se dogaja na trgu družb za upravljanje, in tako se nam je ponudila priložnost za ta prevzem. V strategiji imamo namreč zapisano, da rastemo tako organsko kot s prevzemi. Glede na to, da se konsolidacija v Sloveniji dogaja tako v segmentu borznega posredovanja kot v segmentu vzajemnih skladov, vsako tako priložnost ocenimo in presodimo, ali ustreza parametrom, ki so pomembni za nas oziroma za naše delničarje.
Živimo v obdobju zgodovinsko nizkih obrestnih mer. V Sloveniji smo priča uvedbi ležarin, za zdaj samo za pravne osebe, v tujini pa so v eni od nemških bank že napovedali uvedbo ležarin tudi za fizične osebe. Ali to vpliva na prilive v sklade?Vpliva, a zelo počasi. Doslej je bila namreč Slovenija unikum, kjer so bile obrestne mere višje kot v zahodni Evropi. Z bančno sanacijo, ko so se najšibkejši bančni igralci, ki so prej diktirali tempo obrestnih mer, umaknili s trga, pa se je stanje normaliziralo in je sedaj enako kot drugje v zahodni Evropi. Počasi se torej začenja premik v glavah ljudi, da iščejo dopolnitve svojim bančnim depozitom. Popolne alternative ni in tudi mi čez noč ne pričakujemo, da se bo 15 milijard, ki jih imajo gospodinjstva v bankah, znašlo v vzajemnih skladih.
Definirajte »počasno rast« v odstotkih.Čista vrednost skladov je pri nas lani na začetku leta znašala dobrih 200 milijonov evrov, z odlivi smo na koncu leta dosegli 230 milijonov evrov. Gre torej za več kot 10-odstotno povečanje. Podoben trend so lani beležile tudi druge družbe za upravljanje.
Kako nalagate sredstva svojih vlagateljev?Premoženje v naših skladih je naloženo globalno in zelo razpršeno, nismo osredotočeni na Slovenijo, saj je naš kapitalski trg premajhen. Gibanje tečajev na Ljubljanski borzi gre tako velikokrat v nasprotno smer kot na razvitih trgih, občasno pa je občutek, da ima dogajanje v tujini zelo majhen vpliv na slovenski trg kapitala.
Kolikšna je pravzaprav povprečna vrednost premoženja vlagateljev? So to bogati ljudje?Pravzaprav ne, povprečna vrednost je manjša od 5000 evrov.
Torej gre predvsem za nepoučene vlagatelje, kakšnega donosa so deležni?Upravljamo 20 vzajemnih skladov, ki se med seboj zelo razlikujejo v tem, kam nalagajo in kakšno stopnjo tveganja in donosnosti imajo. Tako imamo v naši ponudbi tako nizko tvegane sklade, kot je denimo sklad denarnega trga, kot tudi nekoliko bolj tvegane in ozko specializirane sklade, ki pa so lahko zanimivi kot dopolnitev portfeljev bolj izkušenih vlagateljev.
Skladi z visokim tveganjem so potemtakem zanimivi le za poučene vlagatelje?Alta Gold ima letos več kot 80-odstotno donosnost. Res je, da so takšni ozko specializirani skladi bolj primerni za vlagatelje, ki imajo nekaj več izkušenj, in ne za nekoga, ki išče alternativo bančnim depozitom. Splošno poznavanje industrije vzajemnih skladov kot dodatka ali alternative bančnim depozitom je pri nas še vedno zelo nizko. Prostora za rast sredstev v vzajemnih skladih je torej še zelo veliko.
Koliko igralcev je na vašem področju še na trgu ob konsolidaciji, ki poteka tudi drugod, tudi na področju lizinške dejavnosti in bančništva?Z našim prevzemom upravljanja investicijskih skladov, ki jih je doslej upravljal Alpen, se je število zmanjšalo še za enega. Pričakujem, da se bo zaradi konsolidacije v panogi, ki je neizbežna, število domačih družb za upravljanje še zmanjšalo. Verjetno bo na koncu na trgu le še pet velikih upravljalcev.
Kako vidite prihodnost Ljubljanske borze?Vedno sem si želel, da bi slovenski kapitalski trg in Ljubljanska borza zaživela. Toda ugotavljam, da borza svojega potenciala nikoli ni v celoti izpolnila. Njeno glavno poslanstvo bi moralo biti, da zbira kapital malih vlagateljev za potrebe podjetij. V Sloveniji pa je borza zgolj neki »outlet«. Imeli smo certifikatsko privatizacijo, iz katere smo dobili delnice, ki so bile nato uvrščene na borzo. V zadnji fazi privatizacije so se dogajali prevzemi in ti se najpogosteje končajo tako, da se delnice umakne iz kotacije. Število borznih članov in podjetij, ki so uvrščena na borzo, se drastično in konstantno zmanjšuje. Neki nov zagon bo morda prinesla ukinitev registrskih računov, ko se bo moralo četrt milijona Slovencev in Slovenk odločiti, kaj narediti s svojimi delnicami, ki jih imajo še iz časa certifikatne privatizacije. Ali odpreti trgovalni račun pri enem od članov borze ali ne. Ocene sicer so, da je na teh računih okoli 730 milijonov evrov premoženja, povprečna vrednost na imetnika je nekaj čez tri tisoč evrov, 119.000 vlagateljev pa ima za do sto evrov delnic. Videli bomo, kako aktivno se bo borza sama vključila v promocijo in priložnost, ki se ji zaradi tega ponuja.
