Medtem ko bo slovenska davčna reforma razbremenila zgolj slabih deset odstotkov najbolje plačanih zaposlenih, »vredna« pa bo okoli 100 milijonov evrov, so v drugih evropskih državah bistveno ambicioznejši. Francoska vlada je le dan po sprejemu našega »davčnega prestrukturiranja« napovedala, da bodo dohodnino prebivalcev, ki sodijo v srednji razred, znižali za kar petino. Nižja obdavčitev bo zajela okoli pet milijonov gospodinjstev, v državni proračun pa se bo steklo kar milijardo evrov manj sredstev.
Francija bo v nasprotju z našo državo razbremenila tudi gospodarstvo. Izredno visoko nominalno stopnjo davka na dobiček bodo s trenutnih 33 odstotkov znižali za pet odstotnih točk – v prvi fazi za mala in srednje velika podjetja, od leta 2020 pa tudi za velika podjetja.
Obsežno davčno reformo, ki je začela veljati letos, so izvedli tudi Avstrijci. Močno so znižali zlasti obdavčitev letnih prejemkov, nižjih od 31.000 evrov. Človeku, ki mesečno zasluži denimo 2500 evrov, tako ostaja v žepu tisoč evrov več na leto. Tisti, ki letno zaslužijo manj kot 11.000 evrov, še naprej ne plačujejo dohodnine, hkrati pa po novem s tako imenovanim negativnim davkom dobijo povrnjene tudi socialne prispevke.
V Sloveniji bo višjih neto plač deležnih okoli 60.000 zaposlenih, avstrijska davčna reforma pa bo zvišala plače kar šestim milijonom ljudi. Razbremenitev v Avstriji je vredna pet milijard evrov oziroma 1,5 odstotka njihovega BDP, naša zgolj 0,25 odstotka BDP.
Finančno ministrstvo napoveduje naslednji korak
Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da se davčni sistemi med seboj razlikujejo, saj so rezultat gospodarskih razmer v državi in tudi zgodovinskih dejstev. Zato po njihovem mnenju ni mogoče primerjati reforme držav, podobno kot posameznih zakonskih rešitev ni mogoče preprosto prenesti kot ustrezno rešitev v neko drugo državo. Na ministrstvu podrobnosti predlaganih davčnih sprememb v Franciji še ne poznajo, glede Avstrije pa ugotavljajo, da je šlo tudi pri sosedih za prestrukturiranje davčnih bremen in ne le za razbremenitev.
Sicer pa zagotavljajo, da se bodo »aktivnosti za pripravo nadaljnjih izboljšav na davčnem področju« začele v najkrajšem možnem času. Prioritete na davčnem področju so jasne, končati prvi korak – davčno prestrukturiranje, nato pa začeti pripravo naslednjega paketa izboljšav, ki bo vključeval obdavčitev dohodkov, povezanih z zaposlitvijo tujcev v Sloveniji in napotenih slovenskih rezidentov v tujini ter povečanje učinkovitosti pavšalne obdavčitve, pravijo. Ob tem znova ponavljajo napoved odpravljanja administrativnih ovir, ukrepov za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter posodobitev sistema obdavčitve nepremičnin.
Tajnikar bi se lotil dediščin
Neambicioznost slovenske davčne reforme ima po besedah Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete več vzrokov. »Noben finančni minister si ob zahtevah po zmanjševanju javnofinančnega primanjkljaja ne upa ogroziti državnega proračuna z zmanjševanjem davkov in prispevkov. Poleg tega potrebujemo v proračunu več prihodkov, ki pa jih nimamo kje vzeti. Dejstvo je tudi, da imamo še zlasti v javnem sektorju veliko nerešenih vprašanj,« ocenjuje nekdanji gospodarski minister.
Po njegovem mnenju gre naša davčna reforma sicer v pravo smer, a je njen kvantitativni učinek premajhen. Tajnikar meni, da bi morali davek na dobiček, ki bo tudi po novem še vedno pod evropskim povprečjem, še zvišati. »Ta davek v nasprotju s pogostim napačnim mnenjem ne prizadene podjetij, ampak le lastnike. Če ta dobiček investira, je podjetje davka oproščeno.«
Ob napovedi najverjetnejše bodoče finančne ministrice Mateje Vraničar Erman o uvedbi nepremičninskega davka Tajnikar opozarja, da bi bilo v zvezi s premoženjskimi davki treba poseči širše – tudi na obdavčitev dediščin. »Tudi pri nas nastaja sloj rentnikov s »profitnimi« dohodki, ki z vidika razvoja niso pozitivni, obenem pa ustvarjajo dodatno neenakost v družbi.«
Delodajalci še naprej za socialno kapico
Delodajalska združenja, ki so nad malo davčno reformo izredno razočarana, si naslednji korak predstavljajo povsem drugače. V Združenju Manager in zbornici AmCham denimo menijo, da sta za privabljanje tujih vlagateljev nujna znižanje stopnje pri najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 47 odstotkov in uvedba tako imenovane socialne ali razvojne kapice (meje, nad katero se prispevki za socialno varnost ne plačujejo več). Prepričani so tudi, da je bilo zvišanje davka na dobiček podjetij s 17 na 19 odstotkov nepotrebno. Podobno razmišljajo tudi v drugih delodajalskih organizacijah.
