Rahlo utrujen, a še vedno nasmejan se je predstavil kot Masagos Zulkifli, potem pa je rekel, da je prišel osebno preverit, ali je vse v redu in če kaj potrebujemo. Sledila so vprašanja, ali smo zadovoljni s storitvami občine in krajevne skupnosti, ali je ulica čista, so odnosi med sosedi v redu in tako dalje. Človek je minister za okolje in vodne resurse, tako da je po navadi ves dan v državnem zboru in na sestankih raznih odborov in komisij, potem sledijo razne svečanosti in terenske akcije, enkrat tedensko pa se odpravi tudi na obisk svojih sokrajanov. Vsak teden namreč obišče en blok in to zvečer, ker ima čez dan druge obveznosti, pa tudi ljudje so bolj doma. Če kakšen teden slučajno preskoči en blok, mora naslednji teden obiskati dva. Ker ima v svojem kraju 150 blokov, potrebuje tri leta, da obišče vse. Rekel je tudi, da spi bore malo, ampak rad dela z ljudmi in jim pomaga. Naj omenim, da je poročen, ima tudi štiri otroke ter nekaj vnukov. Kako mu uspe najti čas za vse, mi ni jasno.
Od singapurskih politikov oziroma ministrov se takšno obnašanje pričakuje. So eni najbolj plačanih politikov v svetu, ampak njihova naloga je delati za narodov blagor. Zanimivo je tudi to, da imajo enkrat mesečno »dan odprtih vrat«, kjer se ljudje lahko na terenu srečajo z ministri in jim osebno predočijo svoje težave. Sestanki se organizirajo kar v pritličjih stanovanjskih blokov. Tako imajo ljudje možnost vsak mesec priti v stik s tistimi na oblasti in ne samo v času predvolilne kampanje.
Beseda politik ima v slovenskem prostoru izredno negativno konotacijo. Ljudje po navadi to besedo hitro povežejo z »lopovi«, »kradljivci« in »tistimi, ki skrbijo samo za svoj žep«. Svoje trditve po navadi podkrepijo s političnim in ekonomskim stanjem v Sloveniji v zadnjih letih in z morjem negativnih informacij, s katerimi nas vsakodnevno bombardira večina množičnih medijev. Pa vendarle se ne bi strinjal s takšno pavšalno trditvijo. Poznam kar nekaj uspešnih politikov v Sloveniji, ki so potem, ko so dobili ljudsko zaupanje na volitvah, pošteno zavihali rokave in se vrgli na delo. Nekateri projekti potrebujejo dalj časa, da bi pokazali rezultate, spet drugi so bili učinkoviti že v krajšem obdobju. Ti izvoljenci so dokazali, da tudi v Sloveniji premoremo dobre in poštene politike, ki iskreno skrbijo za razvoj občine na lokalni ravni, kar posledično pripomore tudi k razvoju na državni ravni. Janez Hrovat je en izmed njih. Uspešen podjetnik v Zgornjesavski dolini je imel vizijo in ideje, kako Kranjsko Goro še bolje usmeriti v turistične vode ter jo s še bolj bogato turistično ponudbo in kakovostnejšo infrastrukturo spraviti ob bok samemu avstrijskemu turizmu. Na lokalne volitve oktobra 2014 se je dobro pripravil in s pomočjo prijateljev ter podpornikov je zlahka postal župan že v prvem krogu. Kaj je sledilo? Kot po tekočem traku so se vrstile dobre novice. Začeli so urejati Jasno, biser pod Julijskimi Alpami, ki je dolgo let čakal na boljše čase. Zdaj deluje veliko bolj urejeno in zanimivo za obiskovalce. Upam samo, da se ne bo preveč komercializirala v prihodnosti, naj ostane lepa in naravna. Kmalu zatem smo dobili več informacij o obnovi dotrajanih vozišč, ki so hrepenela po novem asfaltu. Veliko je narejenega predvsem v Mojstrani, kjer se je po obnovi ceste začela tudi gradnja vstopne točke Topolino z mostom in počivališčem, gradita se tudi vaški trg in pločnik. Napovedujejo tudi obnovo ceste z gradnjo pločnikov v kraju Gozd Martuljek, kjer se je že odprl kamp, ki je bil nekaj let zaprt, zraven tega pa urejajo tudi novo naravno kopališče. V načrtu so tudi obnove cest skozi Kranjsko Goro, Rateče in Podkoren, medtem ko je sanacija ceste proti Planici že zaključena, prav tako gradnja ceste skozi Radovno. Vse to in še več se je naredilo v samo dveh letih. Dosegel se je viden napredek in lahko si samo predstavljamo, kakšna bo kranjskogorska občina v naslednjih letih, če se bo razvoj nadaljeval v takšnem tempu. Upam, da jim bo v bodoče uspelo bolje urediti parkirišča ob Jasni in da bodo skupaj z agrarno skupnostjo našli boljšo rešitev tudi za ureditev trenutno zanemarjenega parkirišča ob Zelencih, ki so priljubljena turistična točka.
In gospod Hrovat ni osamljen primer v Sloveniji. Z velikim zanimanjem in tudi navdušenjem spremljam dogajanje v Radovljici, Velenju, Kamniku, Žirovnici in Šentrupertu ter drugod. Polno je pozitivnih novic, ki človeku polepšajo dan.
Tisti župani ali ministri, ki pa še vedno iščejo motivacijo, se lahko zgledujejo po kolegu iz Singapurja. Ko sem gospodu Masagosu na koncu najinega pogovora pripomnil, da je njegova služba ministra verjetno zelo utrujajoča in stresna, zlasti obiski po stanovanjskih soseskah po koncu napornega delovnega dneva, se je samo nasmehnil in rekel: »Če si na oblasti, moraš ostati v pristnem stiku z ljudmi. Ker tam smo zaradi vas.«
