Dandanes biti ali postati pop glasbenik je sila nehvaležno. Spletišča in njim pričujoča družbena omrežja so ustvarila paralelni svet, obsesivno zasvojljiv medij, v katerem se tre pop zvezdnikov. Tistih, ki garaško mislijo smrtno resno, in tistih, ki so z enim klikom, nehote (po)delili video posnetek svojega neartikuliranega petja pod prho z vsem planetom. Tisti, ki na koncu obveljajo kot imena popa, pa dandanes ne morejo biti prepričani, da bodo doživeli delovno starostno dobo Toma Jonesa ali Boba Dylana.

Tehnično-tehnološki razvoj je na splošno dvignil kakovost glasbene produkcije, jo približal slehernem poslušalcu in cenovno omogočil globalno hiperprodukcijo glasbe, kot je v novejši (a zagotovo tudi starejši) zgodovini popularne kulture ne pomnijo. Prebiti se v tej zgoščeni – zaradi omejenosti z dimenzijami računalniškega zaslona – konkurenci novodobnih glasbenih protagonistov popa je podobno čudežu, ki se vsake toliko tudi zares zgodi in nam ponudi novo pop ikono. Toda ko se glasbenik uspe sam medijsko kanalizirati in ob tem sproži plaz zanimanja tistih, ki botrujejo v popularni glasbi, in tistih, ki odločajo o današnjih pop poslih, je hudičevo samozavesten in internet je njegov drugi dom. No, pri Justinu Bieberju se »drugi dom« nanaša le na čas, ki ga mladi kanadski pevec v povprečju prebije ob pametnem zaslonu. Po vseh drugih parametrih in segmentih je Justin Bieber skoraj klasičen zvezdniški popevkar, ki mu uspe le v nekaj urah razprodati tudi evropski del svetovne turneje Purpose. Zelo uspešen popevkar! Dosedanji, severnoameriški del Bieberjeve koncertne turneje je tega mladega pevca in glasbenika že obogatil za 88,534.000,00 dolarjev. Ko se vam odpre vrtoglavi svet Justinovih glasbenih rekordov in doslej prejetih glasbenih nagrad, se vam zdi, da je vse del utečene, natančne in neumorne glasbenoindustrijske mašinerije.

Glasbeni proces, ki je nespremenjen že od pojava televizije kot takratnega najmočnejšega medija, je v primeru Justinovega planetarnega uspeha sila podoben tistim velikim pop pokom v preteklosti. Z eno zelo pomembno razliko. Najmočnejši, najhitrejši in najbolj prodoren medij ni več televizija, temveč internet. Posplošena in banalna je predstava, da so Bieber in njegova generacija produkt sodobne informacijske dobe. Glasbeni artikel ima svoj rok trajanja. Le poper in sol. Ravno nasprotno. Oni so rasli in z leti tudi zarasli v novi medij, ki jim, če ne drugega, njihovim skladbam omogoči polet s pticami. Vpogledu v dosedanjo Bieberjevo diskografijo, prvi studijski album je izdal pri rosnih 16 letih, in štiri svetovne koncertne turneje v le sedmih letih, odkar se je zavihtel v glasbeno orbito, so dovolj zgovorni parametri njegovega glasbenega mega uspeha. A ni vse v številkah, kajti nihče ne more oporekati Justinovemu glasbenem talentu ali ga zanikati. Aktualen album Purpose, ki ga prav zdaj predstavlja na istoimenski svetovni turneji, je razkazal mnogokatera morebitna prihodnja njegova glasbena obličja. To, da se mladeniško upočasnjeno stara kot Harry Potter, Justina potrjuje v veri in prepričanju, da mu z leti ni treba radikalno odstopati od sladkosnede različice popa za dušo ali pop soula.

Če ga bo tudi v prihodnje stresala ustvarjalna vnema, če ne bo preveč sledil vzorcu zdolgočasenih umetnikov v krizi (ko kriza zares pride) in če ne bo pretirano eksperimentiral zvokom zaradi eksperimenta, četudi se sliši dokaj konservativno, bi se utegnilo zgoditi, da se bo Justin še zelo dolgo obdržal v glasbeni ligi prvakov. A to bo že znamenje, da se njegova odisejada prek youtuba ni zgodila po naključju.