Kar sedemkrat so se na ljubljanskem sodišču zaman sestali sodnica, zagovornik in tožilka zaradi Romuna Alexandruja Gabriela Cretuja Torice, obtoženega, da je leta 2012 na bankomat v središču Ljubljane nastavil tako imenovano skimming napravo in poskušal priti do denarja. Niso ga mogli privabiti na zatožno klop vse do minulega petka, ko se jim je le nasmehnila sreča. Romun, ves skesan in poln obljub, da nikoli več ne bo storil kaj podobnega, je očitek tožilstva priznal in jo odnesel s pogojno kaznijo.
Slaba italijanska pošta
Petintridesetletnik je skupaj s še enim neznancem 1. junija 2012 na bančni avtomat NLB na Kopitarjevi namestil napravo za preslikavanje zapisa bančnih ali kreditnih kartic. Ni dvoma, da sta s pajdašem upala na čim višji izplen, vendar se jima ni izšlo. Zaradi blokade banke nista dobila niti centa, a to še ne pomeni, da se ne bi vsaj Torica znašel v kazenskem postopku. Vložili so obtožbo zaradi poskusa uporabe ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice – potem pa so se začele težave.
Ker se je Romun še pred začetkom sodnega postopka preselil v italijansko Padovo, so najprej pozvali oškodovano banko, ali se strinja, da bi pregon prepustili italijanskemu sodišču. Banka je bila za, Italijani pa ne: sporočili so, da takšnih dejanj pri njih ne preganjajo, in vse je bilo spet v rokah Ljubljane. Po prvem vabilu na predobravnavni narok lani poleti se je obtoženi opravičil, da mu nagaja zdravje: da ima pljučnico in vnetje sinusov. Zdravniškega opravičila sicer ni priložil, a je sodnica Deja Kozjek seveda morala narok preložiti. Sledilo je še nekaj vabil, toda z druge strani ni bilo več nobenega odziva. V začetku letošnjega leta se je le oglasil: sodnici je telefoniral, češ da je iz časopisov izvedel, kako zelo ga iščejo, se začudil, kako je to mogoče, in se pridušal čez neučinkovito italijansko pošto. Zagotovil je, da na naslednje sojenje pride, a se v sodni dvorani spet ni pojavil, češ da je službeno na Nizozemskem. Pojasnilo o službeni zadržanosti je zagovornik Peter Kobentar ponovil tudi junija, zato je tožilstvo predlagalo, sodišče pa se strinjalo, da prekine predobravnavni narok in skliče kar glavno obravnavo.
»Res se ne bo ponovilo«
Če Torice tudi tokrat ne bi bilo, bi sodnica lahko posegla po zadnjem ukrepu, priporu. Pa to ni bilo potrebno, saj se je zdaj vendarle prikazal. »Res mi je žal, da se je to zgodilo, in obljubim, da se ne bo ponovilo. Ampak danes sem le prišel sem, z ženo sva potovala kar dva dni, da sem tukaj. Dve leti že živim novo življenje, imam družino, otroka. Delam v Italiji, je težko, ampak stoodstotno bolje kot prej,« je obtoženi zagotavljal, da je kriminal zanj že zgodovina. Pri nas je bil sicer že trikrat kaznovan. Dvakrat ravno tako zaradi uporabe ponarejene bančne kartice, enkrat pa zaradi dobrih 4100 evrov vredne tatvine. Za slednjo je dobil pogojno kazen poldrugega leta zapora s štiriletno preizkusno dobo.
Za neuspeli skimming je tožilka Jerneja Pielick predlagala šestmesečno pogojno kazen. Sodni senat je temu sledil, kot tudi predlogu, da mu zadnje pogojne kazni za tatvino ne prekličejo, ampak določijo enotno kazen. Tako je skupno dobil leto in 11 mesecev zapora, a mu ne bo treba za rešetke, če v petih letih ne zagreši novega kaznivega dejanja. Torica je, kot rečeno, zagotovil, da se to ne bo zgodilo. Če bodo njegove obljube tudi meso postale, bodo naši sodniki zagotovo zelo veseli.
