Na Javorci nad dolino Tolminke je ob 100-letnici cerkve Svetega Duha tolminski župan Uroš Brežan poudaril: »Smo v krajih, kjer so ljudje živeli pod štirimi državami v štirih različnih sistemih, ne da bi šli s svojih domov.« Dodal je, da je sporočilnost cerkve – mir – tista vrednota, na kateri temelji tudi evropska skupnost.
Cerkev je bila zgrajena v spomin na avstro-ogrske vojake, padle na soški fronti, zasnoval pa jo je dunajski slikar in scenograf madžarskega rodu Remigius Geyling. Cerkev je bila leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, od leta 2007 pa nosi tudi znak evropske kulturne dediščine medvladne iniciative.
Lesena cerkev Svetega Duha stoji na Poti miru, ki je bila letos uvrščena na poskusni seznam Unesca. Napis PAX (mir) in spravni zapis v latinščini »onkraj pepela sovragov jeza premine« so na cerkev vklesali vojaki različnih narodnosti, ki so se bojevali na bregovih Soče v času prve svetovne vojne.
Kot je spomnil Brežan, so cerkev štirikrat obnavljali. Leta 1934 pod fašistično Italijo, ko so jo obnavljali tisti, ki so se med prvo svetovno vojno borili proti tistim, ki so jo gradili. Drugo večjo obnovo je doživela pod Jugoslavijo po potresu, ki je pred 50 leti stresel Posočje. Zadnja večja obnova je bila po potresih v letih 1998 in 2004. Za obnovo letos spomladi pa je poskrbela tolminska občina.
Mašo je daroval koprski škof Jurij Bizjak, ki je med drugim dejal, da vojaki med prvo svetovno vojno niso padli zaman, saj vsaka žrtev spreminja kletve v blagoslov. »Posočje vse bolj postaja dolina miru, zato jo je treba varovati,« pa je rekel predsednik države Borut Pahor, ki je nagovoril tisočglavo množico med tolminskimi vršaci. »Ne iščeta je samo Marko in Lotte iz znanega slovenskega filma Dolina miru, išče jo vse človeštvo. Ta dolina, nad katero se pne hribovje in na njem cerkev Svetega Duha, vse bolj postaja v metaforičnem smislu kraj, kjer je vojna dokončno postala nesmiselna in izogibna in kjer se živi v miru in za mir, med ljudi in narodi različnih istovetnosti. To je čudovita dolina. Varujmo in negujmo jo!« jal