Povsem možno je, da se brexit ne bo zgodil, trdi nekdanji premier Tony Blair. Medtem aktualna premierka Theresa May ponavlja »brexit pomeni brexit«, kar zveni udarno, v resnici pa je prazna fraza. Mnogi drugi pa se sprašujejo, ali je mogoče po tem, kar je že prinesel referendum, mogoče soditi, kaj bo prinesel brexit. Če se bo zgodil…
Nekdanji laburistični premier Blair res že dolgo ni priljubljen, ostaja pa pronicljiv politik. Tudi ocena, da brexita morda sploh ne bo, če se bo javno mnenje obrnilo proti njemu, je pronicljiva. Razprava se nadaljuje, pravi, in ni pravila, po katerem bi jo lahko ustavili. To je bil Blairov komentar premierkine fraze brexit pomeni brexit. »To je morala reči, da bi združila konservativce in zadovoljila ter pomirila desničarski tisk (temu se mudi iz EU). Vsi drugi pa imamo pravico nadaljevati razpravo,« pravi Blair, ki se je v referendumski kampanji potegoval za to, da Britanija ostane v EU.
Selitev v neznano hišo
Po njegovem mnenju zdaj vlada zmeda o tem, kako naprej, ker niso znani pogoji brexita. »Z brexitom smo naredili nekaj bizarnega. To je podobno selitvi v novo hišo, ki si je nismo prej niti ogledali. Odločili smo se za selitev, ne da bi vedeli za ceno in posledice. Prišel bo trenutek, ko bomo na pogajanjih videli pogoje, ki nam jih bo ponudil preostanek Evrope, in lahko bomo rekli, ali da je to dobra poteza ali da je slaba poteza z velikimi posledicami,« je dejal Blair. Je torej možno, da se Britanija premisli in ostane v EU? »V tem trenutku se zdi malo verjetno, vendar se razprava nadaljuje in mislim, da je možno,« trdi Blair, ki je ocenil, da je bila referendumska odločitev za brexit odziv na varčevalno politiko, globalizacijo in priseljevanje.
Ljudje po svetu, podkovani o Britaniji in EU, se ne morejo načuditi temu, da na Otoku že pred referendumom niso imeli načrta o tem, kako naprej v primeru brexita. Posebno Američani še vedno sprašujejo Britance, kaj res niso imeli nobenega načrta, čeprav so glasovali o svoji največji ustavni spremembi v skoraj petdesetih letih. Bega jih tudi izjava »brexit pomeni brexit«, ki jih spominja na starševsko žuganje otrokom: čas za spanje pomeni čas za spanje. Kakor koli že, Britanci so, kot bi jih nosila luna, zakorakali v brexit, ne da bi zares razmišljali o tem, kaj ta pravzaprav pomeni. Dva meseca in pol kasneje ne vedo nič več o tem, kaj bo prinesel brexit in kdaj, vedo pa, kaj je prinesla referendumska odločitev za brexit.
Brez napovedanih šokov
Prvo, kar je prinesla, je bila sprememba na Downing street 10, kjer je že skoraj pozabljenega Davida Camerona zamenjala druga premierka Theresa May, ki v družbi svojega moža zelo spominja na prvo, Margaret Thatcher z njenim možem. Sprememba na vrhu je prinesla tudi spremembo vlade, ki je zmes zagovornikov in nasprotnikov brexita. Številni ekonomisti so pred referendumom v primeru brexita napovedovali takojšen in pomemben učinek na britansko ekonomijo ter zaupanje (porabo) potrošnikov, a dosedanje številke tega ne potrjujejo. Britanci so strastni potrošniki in so avgusta porabili celo rekordno vsoto za storitvene dejavnosti, ki tvorijo okoli štiri petine otoške ekonomije.
Storitvene dejavnosti v Britaniji vključujejo marsikaj, od finančnih do trgovin, pubov in restavracij. S kreditnimi karticami so Otočani julija (za avgust še ni podatkov) kupovali več kot v referendumskem juniju in v šestih mesecih prej: z njimi so opravili 168 milijonov nakupov. Trgovine so v letošnjem juliju prodale 5,9 odstotka funtov več kot julija lani. Rekordno nizka osnovna bančna obrestna mera se je še znižala, z 0,5 na 0,25 odstotka, zaradi česar vsi Otočani plačujejo kar nekaj manj za stanovanjska posojila na primer. Vseeno se je nepremičninski trg zaradi referenduma upočasnil: manj ljudi kupuje in prodaja.
Počitnikarji so nasankali
Funt je dan po referendumu dramatično padel in se ni kdo ve kako popravil. V primerjavi z dolarjem je zdaj vreden 1,33 dolarja. Pred letom dni je bil 1,57 dolarja, kar je 15 odstotkov manj. V primerjavi z evrom je zdaj vreden 1,19. Pred letom dni je bil vreden 1,35, kar je 12-odstotni padec. Najbolj so nasankali letošnji britanski počitnikarji v tujini. Roke pa si je mela domača turistična industrija, saj je šibkejši funt v Britanijo privabil veliko več obiskovalcev. Ena od žalostnih posledic je povišanje nasilja, katerega vzrok je sovraštvo do tujcev.
V prvih štirih dneh po referendumu se je povečalo celo za 57 odstotkov. Še vedno je 29 odstotkov višje kot lani v tem času. O vplivu odločitve za brexit na priseljevanje in delovna mesta še ni podatkov. Prav tako jih ni za trgovino, jasno pa je, da se je uvoz zaradi šibkejšega funta podražil, izvoz pa pocenil. Na kratko: napovedovane drame na različnih področjih se niso zgodile. Ne še. Saj se v resnici tudi brexit še ni zgodil.
