Res je, da gre za fikcijo, a v vsem tem, kar se je dogajalo v filmu Hudičevka v Pradi, v katerem je Meryl Streep v vlogi urednice modne revije Runway sejala grozo in strah, kamor koli je stopila njena noga, vedno obuta v visoke pete, je tudi nekaj resnice. Pa ne samo v tem, da je Anna Wintour, urednica ameriške izdaje revije Vogue, na katero je aludiral režiser, hudičevka v poslu, ampak tudi v tem, da je Vogue modna biblija, ki jo častijo vsi modni oblikovalci in ljubitelji mode. No, vsaj tisti, ki si njihova oblačila lahko privoščijo, vsi drugi, in teh ni malo, pa se njihovih kreacij dotikajo zgolj na papirnatih straneh Vogua.
Moda, fotografije in oglasi
Fotografije, ki zajemajo večji del revije, so umetnost sama zase in so v nasprotju s Playboyem, ki ga ljudje menda kupujejo zaradi intervjujev in ne razgaljenih deklet, glavni magnet za milijone naročnikov po svetu. Kako pomembne in privlačne so, bo februarja pokazala obsežna razstava Vogue 100: Stoletje stila v londonski Narodni galeriji portretov, ki ji bo založniška hiša Condé Nast, izdajateljica Vogua, odstopila najbolj ikonične od njih. Razlog: stoletnica britanske izdaje Vogua, v katero je revija vkorakala prav to jesen.
Britanski Vogue, ki je pod urednico Elspeth Champcommunal začel izhajati leta 1916, je bil prva neameriška izdaja revije, ki ji je nato sledilo še 21 drugih držav, od Francije do Japonske, v svoji dolgi zgodovini pa je doživel kar nekaj preobrazb. A moda je ostajala. In številni oglasi, najpomembnejši vir prihodka, zaradi katerih je Vogue najdonosnejša revija v Veliki Britaniji ter poleg ameriške in kitajske tudi najdonosnejša izdaja Vogua nasploh. Vendar ostanimo pri modi.
Eno stoletje skozi 280 fotografij
»Britanski Vogue je v minulem stoletju igral ključno vlogo v razvoju portretne fotografije, saj je angažiral vodilne fotografe in modne oblikovalce, ki so ustvarili najvplivnejše podobe v zgodovini mode,« je ob napovedi razstave, ki bo trajala do konca maja, povedal Nicholas Cullinan, direktor galerije, v kateri se bodo obiskovalci lahko spomnili, kako provokativen in umetniški je lahko Vogue. Sploh ko bodo prišli do izzivalne fotografije 19-letne Kate Moss. Manekenka, ki je v 90. letih nasledila najbolj znano britansko manekenko, enako suhljato, a precej manj razvpito ikono 60. let Twiggy, je v sodelovanju s fotografinjo Corinne Day leta 1993 sprožila veliko hrupa, češ da se gresta pornografijo. Mossova na fotografijah, na katerih je prislonjena ob steno spalnice, na sebi pa ima le minispodnjice in rožnato majico, res ni delovala niti malo nedolžno, a kot se danes strinja stroka, ni šlo za pornografijo. Kako večni so ti posnetki, se zaveda tudi eden od najznamenitejših modnih fotografov tega časa Mario Testino, ki se jim je s fotografiranjem Mossove v podobnem položaju in opravi poklonil leta 2008.
Razstava seveda ne bo samo razstava o Kate Moss, ampak prikaz fotografij, ki so Vogue in svet popkulture zaznamovale v celotnem stoletju. Prek 280 fotografij bodo predstavljeni najpomembnejši modni fotografi in manekenke, na ogled pa bodo tudi portreti filmskih legend, kot sta Fred Astaire in Marlene Dietrich, znani obrazi, ki sicer ne delujejo v svetu mode, so pa modni okus vseeno oblikovali, na primer nogometaš David Beckham in igralka Gwyneth Paltrow, ter bizarnosti, kot je fotozgodba Tima Walkerja, v kateri manekenka v rogovih in krznu jaha bivola. Pa tudi fotografije iz časa druge svetovne vojne, ko je Vogue v jeziku, ki ga je poznal, torej prek mode, Nemcem sporočal, da je ta neuničljiva, svojim bralcem pa, da ne nujno samo plehka.
Tako je namreč med vojno dokazovala urednica Audrey Withers, ki je britanski Vogue vodila med letoma 1940 in 1960 ter objavljala celo prispevke z vojnih žarišč, svoje pa je k izobraževanju bralcev prinesla tudi njena predhodnica Dorothy Todd, ki je v reviji predstavljala britanske pisatelje, od Virginie Woolf do Aldousa Huxleyja.
Vogue danes
Medtem ko je Withersova na svojem položaju zdržala dve desetletji, je Toddovo literatura po naglem padcu branosti odnesla že po dveh letih. Danes revijo, ki ima več kot milijon bralcev, vodi Alexandra Shulman, ki na mestu prve dame britanskega Vogua vztraja že dolgih 24 let. Let, v katerih je sicer več oglasov in modnih fotografij in manj kulture, vendar pa tudi več kilogramov, saj je Shulmanova rekla stop presuhim manekenkam in dokazala, da ima moda na sebi lahko tudi nekaj mesa.
