Trischa Zorn, ZDA plavanje (41)

Legendarna ameriška športnica je osvojila kar 41 zlatih medalj, mimogrede pa še devet srebrnih in pet bronastih. Več ni uspelo nikomur, ne med paraolimpijci ne med drugimi olimpijci. Svojo neverjetno serijo je začela leta 1980 v nizozemskem Arnhemu s sedmimi zlatimi in šla naprej čez štiri leta v New Yorku, kjer je dodala še šest zlatih. V Seulu leta 1988 ji je šlo najboljše, saj je osvojila 12 zlatih medalj. V Barceloni jih je dobila deset, v Atlanti pa dve. Nastopila je še na naslednjih dveh olimpijadah, a z manj uspeha, zgolj s srebrnimi in bronastimi odličji. Večina odličij z olimpijad je iz posamezne plavalne konkurence, z različnimi ameriškimi štafetami pa je osvojila še sedem zlatih, dve srebrni in bronasto medaljo. Ameriška plavalka se je rodila v Orangeu v Kaliforniji leta 1964 in je od svojega rojstva slepa. Študirala je na univerzi Nebraska v Lincolnu, zadnje letnike pa je končala v Indianapolisu. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je v paraolimpijski hiši slavnih, in to od leta 2012. Skupaj je osvojila 55 medalj.

Béatrice Hess, Francija plavanje (20)

Francoski plavalki so zdravniki postavili težko diagnozo, saj ima cerebralno paralizo, a je to pri serijskem zbiranju medalj ne ustavi. Na paraolimpijadah je osvojila dvajset zlatih in pet srebrnih medalj, za kar so ji dali ime »francoski torpedo«. Hessova, ki se je rodila leta 1961 v Colmarju, je začela zbirati kolajne v New Yorku leta 1984, ko je dobila štiri zlate medalje, najbolje pa ji je šlo leta 2000 v avstralskem Sidneyju, ko je prišla do sedmih zlatih medalj, poleg tega pa je popravila kar devet svetovnih rekordov. Skupaj ima v vitrini 25 medalj.

Michael Edgson, Kanada plavanje (18)

Najtrofejnejši kanadski športnik vseh časov je tekmoval na treh olimpijadah (New York, Seul, Barcelona) in osvojil kar 18 zlatih in tri srebrne medalje. Edgson, rojen leta 1969 v severnem Vancouverju, je sicer v mladosti kot slaboviden igral tudi hokej na ledu in nogomet, ukvarjal pa se je tudi z orodno telovadbo. Kasneje so ugotovili, da ga slab vid še najmanj ovira pri plavanju, in niso se zmotili. Po koncu kariere je Michael Edgson postal finančni direktor kanadskega paraolimpijskega komiteja. V zbirki ima 21 medalj.

Jonas Jacobsson, Švedska streljanje (17)

Najboljši švedski olimpijec, strelec Jonas Jacobsson, se je uvrstil tudi na letošnjo olimpijado v Braziliji, kjer bo poskušal povečati že tako bogato bero medalj, ki jih nabira že od leta 1980, ko je bila poletna paraolimpijada v nizozemskem Arnhemu. Ob 17 zlatih ima v rokah namreč še štiri srebrna in devet bronastih odličij. Jacobsson je rojen leta 1965 v Norrköpingu, že od rojstva je paraliziran od pasu navzdol, ob neverjetnih uspehih na olimpijadah pa ima tudi serijo kolajn s svetovnih in evropskih prvenstev.

Roberto Marson, Italija atletika, sabljanje, plavanje (16)

Italijanski športniki so izjemni sabljači in nič drugače ni pri paraolimpijcih. Roberto Marson, rojen v Pasianu pri Pordenonu (1944–2011), je postal hrom potem, ko mu je v mladosti na noge padlo drevo, pa se ni vdal. Pet zlatih je osvojil v atletskih disciplinah, tri zlate v plavanju in kar osem v svoji najboljši panogi, v sabljanju na vozičku. Njegova prva olimpijada je bila leta 1964 v Tokiu, zadnja leta 1976 v Torontu, kjer je osvojil še zadnji bron v sabljanju. Skupaj je na olimpijadah osvojil 26 kolajn.

Mike Kenny, Velika Britanija plavanje (16)

Britanski plavalec se je rodil leta 1945, leta 1971 pa je na delu v jedrski elektrarni, kjer je bil inženir, padel v globino in postal paraliziran. Plavati je začel, ker naj bi to vsaj delno izboljšalo njegovo zdravstveno stanje. Pet let po nesreči je na olimpijadi v Torontu že osvojil tri zlate medalje. Najbolje mu je šlo leta 1988 v južnokorejskem Seulu, kjer je petim plavalnim zlatim dodal še srebrno medaljo. Skupaj je na olimpijadah osvojil 18 medalj, v prsnem, hrbtnem in prostem slogu.

Mayumi Narita, Japonska plavanje (15)

Japonska plavalka Narita je skupaj osvojila 20 olimpijskih odličij, ob zlatih še tri srebrne in dve bronasti. Mimogrede, le dve zlati je osvojila v štafetah. Rodila se je leta 1970 v Kawasakiju, njena invalidnost pa je posledica vnetja hrbteničnega mozga. Od svojega trinajstega leta je na invalidskem vozičku. Nastopila je na treh olimpijadah (Atlanta – dve zlati medalji, Sydney – šest zlatih medalj in Atene – sedem zlatih medalj). V Atenah je bila tudi najuspešnejša športnica olimpijskih iger.

Franz Nietlispach, Švica atletika (14)

Švicarski atlet je ob navedenih zlatih medaljah dobil še šest srebrnih in dve bronasti. Rojen je bil leta 1958 in je postal hrom pri petnajstih, ko je padel s češnje. Že na svoji prvi olimpijadi v Torontu je pokazal, da lahko tekmuje v mnogih športih, od dirke na vozičkih do namiznega tenisa. Sicer pa je bil uspešen tudi na bostonskem maratonu, kjer je z vozičkom zmagal petkrat. Nietlispach je politik, sicer pa je zaposlen pri farmacevtskem gigantu Novartisu kot športni referent.

Chantal Petitclerc, Kanada atletika (14)

Tudi upokojena kanadska športnica se je po uspešni karieri, v kateri je na olimpijadah ob zlatih osvojila še pet srebrnih in dve bronasti odličji, znašla v politiki. Ja, Chantal Petitclerc je senatorka iz Quebeca. Hroma je postala pri trinajstih letih, ko so na njo na kmetiji padla težka vrata. Pri osemnajstih je spoznala dirkanje z vozički in začela se je njena več kot uspešna športna pot. Sodelovala je na petih olimpijskih igrah, najuspešneje v Atenah 2004 in v Pekingu 2008, ko je osvojila po pet zlatih medalj.

Erin Popovich, ZDA plavanje (14)

Ameriška plavalka se je rodila leta 1985 z ahondroplazijo (meri 135 cm), kar je hkrati pomenilo tudi težko otroštvo s številnimi operacijami. Pri dvanajstih so jo vpisali v plavalni klub in že pri petnajstih je nastopila na olimpijskih igrah. Ob plavanju, kjer je dosegla večino svojih uspehov, se je ukvarjala tudi z jahanjem, nogometom in košarko. Erin Popovich je leta 2010 razmeroma mlada končala s profesionalno športno kariero in živi v Montani.