Marsikateri Slovenec se je zagotovo že srečal s sistemom sisbon. Gre za bazo podatkov, ki je bančnim uslužbencem omogočala vpogled v osebne podatke državljanov, poleg podatkov o bančnih računih pa so zbirali tudi informacije o morebitnih izvršbah, kreditih, limitih, izrednih prekoračitvah stanja na transakcijskih računih, poroštvih za posojila drugih oseb ter o obročnih in kartičnih nakupih. Po nekaterih podatkih je sisbon zbiral podatke o poldrugem milijonu Slovencev. Od prvega januarja je pod okriljem centralne banke, kjer bodo po novem zbirali tudi podatke o kreditnem tveganju podjetij. Tako določa predlog zakona, ki ga je včeraj potrdila vlada.
Kreditni register pripravljali dobri dve leti
»Sisbona od prvega januarja ni več. Družbo so likvidirali, poslovanje in zaposleni so prešli k Banki Slovenije. Takratna direktorica družbe Hermina Govekar Vičič je v začetku septembra prevzela vodenje kreditnega registra v centralni banki,« pojasnjuje France Arhar, predsednik Združenja bank Slovenije. Po njegovem mnenju je družba Sisbon v osemletnem delovanju dobro poslovala, sistem pa je bil uveden za zmanjšanje tveganja pri poslovanju kreditodajalcev, pri poslovanju s prebivalstvom in za preprečevanje prezadolženosti posameznikov.
Od kod torej ideja o vzpostavitvi centralnega kreditnega registra? »Ko so pred dvema letoma v Banki Slovenije pripravljali centralni kreditni register, so bančniki predlagali ustanovitev mešane družbe, v kateri bi sodelovale banke in centralna banka. Vendar v Banki Slovenije temu niso bili naklonjeni. Vztrajali so pri ustanovitvi agencije, mi pa smo želeli instituciji dati večjo samostojnost in objektivnost,« pojasnjuje Arhar. Zanimivo je, da so predlog zakona o centralnem kreditnem registru pripravili v Banki Slovenije in ne na finančnem ministrstvu. K predlogu zakona je imelo Združenje bank Slovenije vrsto pripomb, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa ga je, kot pravi Arhar, na enem izmed posvetov o vzpostavitvi registra marca 2014 popolnoma raztrgala. Kljub temu Arhar pozdravlja odločitev o vzpostavitvi centralnega kreditnega registra, ki bo, če bo šlo vse po načrtih, zaživel v začetku prihodnjega leta. Zakon mora namreč prestati še obravnavo v državnem zboru.
Veliki brat bo preverjal tudi bonitete espejev
Slovenija je bila do zdaj ena izmed redkih držav, ki niso imele vzpostavljenega enotnega registra, v katerem bi se zbirali podatki o bonitetah tako fizičnih kot tudi pravnih oseb. Z vzpostavitvijo enotnega registra bomo dobili tudi vpogled v bonitete ne le delniških družb, ampak tudi d. o. o. in samostojnih podjetnikov. Do zdaj so bili revizorskemu pregledu poslovanja podvržene le delniške družbe, preostali poslovni subjekti pa ne. »Vzpostavitev centralnega kreditnega registra bo omogočila učinkovitejše obvladovanje kreditnih tveganj, ki prispeva k zagotavljanju finančne stabilnosti. Izboljšanje upravljanja kreditnega tveganja je namreč nujno, da se v prihodnje tovrstne krize, kot je bila zadnja, ne ponovijo v takšnem obsegu in s takšnimi posledicami,« pojasnjujejo v Banki Slovenije.
Procesi ocenjevanja kreditnih tveganj v bankah oziroma pri drugih kreditodajalcih se bodo tako izboljšali, saj jim bo omogočen centraliziran dostop do nabora podatkov o kreditnih poslih podjetij. Šlo bo za izmenjavo podatkov o kreditnih poslih komitentov, zagotovila pa se bo verodostojnost podatkov za celovito oceno kreditnih tveganj pri kreditodajalcu, in sicer že pred sklepanjem in v fazi izvajanja kreditnega posla.
V sisbonu tudi DUTB in Stanovanjski sklad
Sistem sisbon ostaja nespremenjen še eno leto od uveljavitve zakona, poudarjajo v Banki Slovenije in dodajajo, da se v predlogu zakona o centralnem registru, v delu, ki se nanaša na fizične osebe, širi nabor uporabnikov oziroma članov sisbona. V ta sistem izmenjave se bodo poleg tistih, ki ponujajo posojila za nepremičnine, vključili tudi DUTB, Stanovanjski sklad, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, in sicer kot poročevalske enote. Pod enakimi pogoji se bodo lahko v sistem izmenjave vključili tudi kreditodajalci, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja, vendar bodo morali izpolnjevati določene tehnične pogoje in zagotoviti varstvo osebnih podatkov. Novi zakon določa širjenje nabora podatkov, predvsem v zvezi z zavarovanjem kreditnih poslov ter pri davčnih, sodnih in upravnih izvršbah, kjer bo treba zagotoviti podatke o dejanjih med postopkom izvršbe in statusom terjatve ob koncu. Banke bodo imele čas za prilagoditev eno leto od uveljavitve zakona. Uvedba novega zakona pa ne bo vplivala na potrošnike, saj njihova pravica do seznanitve in do popravka podatkov ostaja enaka in je v skladu z zakonom o varstvu podatkov, še zatrjujejo v Banki Slovenije.
