»Ne, nikoli me ni strah in ne stokam, saj mi dajo komarčka,« je na zobozdravniškem stolu Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo na stomatološki kliniki v Ljubljani pogumno povedal petošolec Lan iz Ljubljane, ki ga mora zdaj, ko obiskuje peti razred, tudi mama počakati na hodniku. »Popravljajo mi zob, ki sem si ga pred pol leta odlomil v bazenu, ko sem med igro tako nesrečno udaril ob rob bazena, da je pol zoba kar odletelo,« je pojasnil in nadaljeval, da mu je prijazna zobozdravnica na kliniki zob najprej dogradila, potem pa ugotovila, da ni ustrezne barve. »Zato je barvo spraskala in se domislila, da mi bo zob še malo izvlekla, saj se je odlomil tudi del zoba zadaj...« je nadaljeval in dodal, da mu bo »en gospod odrezal tam zadaj še malo dlesni, zobozdravnica pa namestila žičko, ki bo vlekla zob navzdol«.
Precej bolj zadržan četrtošolec Matic iz Škofje Loke, ki prav tako že dolgo obiskuje kliniko, je potrdil, da nikoli nič ne boli, kaj mu delajo, pa ne ve in ga tudi ne zanima, je prostodušno priznal.
Strah in tesnoba pred posegi
Na Centru za otroško in preventivno zobozdravstvo (COPZ) na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana se vsak dan srečujejo z več in vse zahtevnejšimi obolenji zob in ustne votline ter poškodbami zob. V primerjavi s prejšnjim desetletjem se je število napotitev v letu 2011 povečalo za četrtino, v naslednjih dveh letih podvojilo, v letu 2015 pa že potrojilo. Podrobnejša analiza je pokazala, da so ključni vzroki povečanih napotitev potreba po zobozdravniški oskrbi otrok in mladostnikov s težavnim vedenjem in strahom pred zobozdravnikom, kronične bolezni otrok in poškodbe zobovja.
»Na leto nas obišče okrog 2000 novih mladih pacientov, a je obravnav nekajkrat več, saj se zdravljenje ne konča pri enem obisku,« je pojasnil specialist dentalne medicine in vodja centra dr. Rok Kosem. »Večji del povečanih napotitev verjetno kaže pripisati tudi večji ozaveščenosti staršev, najpogostejši vzrok težav pa je še vedno zobna gniloba,« je dejal dr. Kosem in dodal, da skrb za oskrbo otroških zob po Sloveniji ni enakomerno porazdeljena.
Kot je dejal dr. Kosem, si na centru vseskozi prizadevajo, da bi otrokom ponudili najsodobnejšo oskrbo, za kar seveda potrebujejo najsodobnejšo opremo. A se morajo ob pomanjkanju denarja pri tem pogosto opirati na donacije in akcije, kot so Orbit podarja nasmeh. V sklopu slednje so že drugo leto zapored na začetku šolskega leta prejeli zajetno donacijo podjetja Mars Overseas Holding, tokrat v višini 55.000 evrov. Z njo bodo nadgradili stomatološko opremo v novih prostorih centra, ki jih pravkar prenavljajo.
V nove prostore bodo namestili tudi intraoralni kameri, ki so ju z donacijo kupili lani. »Montirani bosta na nova zobozdravniška stola z monitorji, na katerih bodo lahko, zlasti mladi pacienti z velikim strahom in tesnobo pred posegi v ustni votlini, spremljali in sproti nadzorovali potek posega, kar bo omililo njihov strah.« Kameri bosta razširili tudi možnosti za razpoznavo začetnih karioznih sprememb in sledenje njihovemu razvoju. Kakovostnejšo in prijaznejšo diagnostiko ob stolu bo nadgradila še sodobna digitalna rentgenska aparatura, ki jo nameravajo kupiti letos. Tudi ta bo olajšala posege zlasti otrokom s strahom in tesnobo, ki imajo težave pri sodelovanju.
Predolge čakalne dobe za ortodonta
Medtem ko je na primarni zdravstveni ravni otroških zdravnikov v danih razmerah po oceni dr. Kosma nekako dovolj, čeprav niso dovolj enakomerno razporejeni, je stanje na področju ortodontije precej bolj pereče. Stopnjuje ga sicer dobrodošla pravica, ki zdravljenje zagotavlja skoraj vsem otrokom, a se zaplete pri izvedbi, saj ni dovolj ne ortodontov ne programov. »Vsak izmed 86 ortodontov aktivno obravnava od 400 do 600 otrok, večinoma na štiri do osem tednov. Da bi zmanjšali pereče čakalne dobe, ki so še zlasti predolge denimo v Prekmurju, kjer je število ortodontov precej pod povprečjem države, bi jih potrebovali vsaj 30 odstotkov več,« je ocenila strokovna direktorica klinike izr. prof. dr. Martina Drevenšek.
Kot je dejala, znaša dopustna čakalna doba za stopnjo hitro v ortodontiji eno leto, za redno pa pol leta več. A v praksi nekateri čakajo tudi po pet in več let. Zato se ortodonti trudijo, da prednostno sprejemajo otroke z najnujnejšimi stanji, saj lahko zdravljenje nekaterih nepravilnosti brez posledic počaka tudi dve ali tri leta. To pacientom tudi razložimo, je povedala ortodontka. Prej morajo popraviti denimo primere nepravilne lege zasnove ali težje skeletne nepravilnosti ter razcepe. »Zdravljenje zvečine začnemo po poznem menjalnem obdobju v starosti od 10 do 13 let,« je povedala Drevenškova. V mlečnem ali zgodnjem menjalnem obdobju obravnavajo kvečjemu preveč razvito spodnjo čeljust oziroma zastoj rasti zgornje čeljustnice, križni griz... Učinkovitejše je zdravljenje v kasnejšem obdobju, ko je najpogostejša težava tesno stanje zob in manjka prostora za uvrstitev vseh zob v čeljustnico. Pogosteje obravnavajo tudi premalo razvito spodnjo čeljust, med manj pogoste nepravilnosti pa sodijo prirojeni razcepi in zajčja ustnica.