Prvi regijski izbor gazela danes gostijo v Šolskem centru Ljubljana. Z direktorico Nives Počkar smo se pogovarjali o letošnjem vpisu, zaposljivosti dijakov ter odločitvi, da vpeljejo višješolski strokovni študij.
Koliko dijakov ste vpisali po šolah in kako komentirate vpis?Na Srednji lesarski šoli smo vpisali 404 dijake, lani (412,) to pomeni dva odstotka manj kot lani. Dober je vpis v program mizar, precej slab pa v program lesarski tehnik. O lesarstvo se veliko govori, saj politiki na primer na vsakem koraku poudarjajo, kako je les pomembna strateška surovina, konkretnih premikov v tej panogi pa na žalost ni. Temu primerno ni zanimanja za ta izobraževanja. Na Srednji strojni in kemijski šoli smo vpisali 804 dijake, kar je več kot lani. V program strojni tehnik že nekaj let vpisujemo pet oddelkov (150 dijakov), v program kemijski tehnik 60 dijakov in v program tehnik varovanja en oddelek oziroma 25 dijakov.
Kaj je bil vzgib, da ste minulo šolsko leto zagnali višjo strokovno šolo mehatronik in programsko oblikovanje materialov?Veliko dijakov in dijakinj si želi po koncu srednje šole nadaljevati šolanje v obliki, ki je veliko bolj praktično naravnana, kot so študiji na visokošolskih izobraževanjih. Ne želijo si pretežno teoretičnega študija ampak kako nekaj novega ustvariti, narediti. Poleg tega si želijo čim prej navezati stike s podjetji. Za takšne dijake in dijakinje je višješolski študij kot naročen, saj je zelo praktično naravnan, manj teorije in veliko konkretnih del, kot so izdelovanje, programiranje, oblikovanje in podobno. Poleg tega 40 odstotkov študija poteka v podjetjih, na praktičnih nalogah, kjer imajo študentje odlično možnost, da se obširno predstavijo potencialnim delodajalcem. Dejansko veliko delodajalcev ponudi zaposlitev višješolskim študentom, saj jih dobro spoznajo in se lažje odločijo za ta korak.
Odločitev je bila torej prava?Tako je. Ker na ŠC Ljubljana vsako leto konča šolanje veliko dijakinj in dijakov, ki si želijo študija, kot ga ponuja višja strokovna šola, smo se odločili, da vpeljemo višješolski študij tudi na našem centru. Če upoštevamo še maturante drugih srednjih šol iz Ljubljane in okolice, dobimo zelo veliko potencialnih študentov višje strokovne šole, ki bi jim takšen študij zelo odgovarjal. Po drugi strani si tudi veliko podjetij želi ravno diplomante višjih strokovnih šol, ker jim takšen profil na veliko delovnih mestih najbolj odgovarja.
Pravilnost naše odločitev potrjuje tako zelo veliko zanimanje za vpis na našo višjo strokovno šolo kot zelo dober odziv delodajalcev, ki so sodelovali v 1. študijskem letu pri praktičnem izobraževanju naših študentov. Za program mehatronika smo se odločili, ker je mehatronika področje prihodnosti, saj vključuje avtomatizacijo in robotizacijo vseh proizvodnih procesov. Po drugi strani moramo vsak izdelek, ki ga želimo prodati, lepo oblikovati in narediti s sprejemljivimi stroški. Ta znanja in veščine ponuja program oblikovanje materialov, zato smo se odločili tudi zanj.
V uvodniku na spletni strani šolskega centra ste poudarili, da pri kasnejšem šolanju in zaposlitvi dijaki ne bodo imeli težav. Ali uspete slediti temu, v kolikšni meri so vaši učenci zaposljivi?Ta podatek zasledujemo preko podjetij v evidenci Zavoda za zaposlovanje pri potrebah po delavcih. Drugih analiz žal ne moremo narediti. Lesarska podjetja iščejo predvsem mizarje in lesarske tehnike (kot CNC operaterje ali poznavalce računalniškega konstruiranja). Podjetja se v zadnjem času kar neposredno obrnejo na šole za pomoč pri iskanju kadra.
Koliko dijakov pa se odloči za nadaljevanje študija na univerzi?Dijaki na Srednji lesarski šoli se še vedno množično odločajo za študij, redno po srednji šoli se jih malo zaposli. Zaposlijo se v primeru, če ugotovijo, da je študij prezahteven. Približno 60 odstotkov strojnih tehnikov nadaljuje šolanje, v programu kemijski tehnik se okoli 80 odstotkov dijakov odloča za nadaljnji študij, saj je možnost zaposlovanja majhna. V programu tehnik varovanja pa približno 30 odstotkov dijakov nadaljuje študij.
S koliko podjetji so vaše šole povezane glede izvajanja prakse in priprav seminarskih in drugih nalog?Obe šoli sodelujeta s številnimi podjetji, saj imajo vsi dijaki PUD-obvezno praktično usposabljanje z delom. V seznamu imamo okrog 750 podjetij, s katerimi je šola oz. šola sodeluje.
Ali skušate dijakom prenašati sporočilo o tem, da so sami krojači svoje kariere in da je podjeten pristop pomemben, naj si pridobivajo izkušnje in kompetence ter poiščejo sebi primeren poklic in podjetje oziroma odprejo lastnega?Vsekakor, to počenjamo z obiski po OŠ, s predstavitvijo na Informativi, na informativnih dnevih, pri predmetu »Podjetništvo« … in seveda ves čas njihovega izobraževanja na šoli.
Kaj je bil jeziček na tehtnici, da ste se odločili za sodelovanje v projektu Gazela?Želimo si večjo prepoznavnost naših izobraževalnih programov tudi v drugih gospodarskih strokah, ne samo v podjetjih s katerimi sodelujemo. Želimo si večjo promocijo izobraževalnih programov podjetnikom, gospodarstvu in predstaviti aktivnosti v šolah širši javnosti preko vašega medija. Šole v medijski prostor z » lepimi zgodbami« težko vstopamo.