Kakšno bo stališče Slovenije do tajnih trgovinskih sporazumov, ki jim javnost vse bolj nasprotuje, bi nazadnje moral odločiti državni zbor. Pa bo res?

»Manj kot dva meseca nas loči od tega, da se začasno uveljavi trgovinski sporazum med Kanado in Evropo (CETA),« je včeraj na odboru za gospodarstvo opozoril Matej T. Vatovec iz Združene levice (ZL), »pri tem pa še niti ni jasno, kateri deli sporazuma naj bi se začasno uporabljali.«

Nam bodo sporazum vsilili v Bruslju?

V celoti naj bi sporazum CETA po zdaj predvidenem scenariju začel veljati, ko bodo končani nacionalni postopki ratifikacije. A ni skrivnost, da se je evropska komisija sprva želela temu izogniti in sporazum sprejeti v izključni pristojnosti evropskih institucij – in morda ga vendarle bo. Stališče evropske komisije je, da pravno gledano sporazumi niso mešane narave (torej naj jih ne bi potrjevali nacionalni parlamenti). Določbe sporazuma bi tako bile izvršljive že po sprejemu v evropskem parlamentu. Zgolj zaradi političnega (in javnomnenjskega) pritiska ga je za zdaj opredelila kot sporazum mešane narave. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek meni drugače. A edino, ki o tem lahko razsoja, je evropsko sodišče. »Ko bo sodišče podalo svoje mnenje glede narave sporazuma med EU in Singapurjem, bo to obveljalo tudi za sporazum CETA, ker imata precej podobne določbe,« pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere. »Če sodišče odloči, da sporazum med Singapurjem in EU ni mešane narave, bo komisija spremenila tudi postopek potrjevanja sporazuma CETA. Odločitev bo znana do konca leta,« je dodal.

Lahko se torej zgodi, da bo mnenje DZ povsem nerelevantno, kajti če bo večina določb začela začasno veljati po potrditvi v Bruslju, pravzaprav sploh ni pomembna ratifikacija v nacionalnih parlamentih. Po drugi strani pa skrb zbuja tudi domneva poslanca Franca Trčka, da slovenski poslanci vsebine pravzaprav sploh ne poznajo.

DZ na mizi nima niti formalnih predlogov

Za zdaj je sicer evropska komisija predlagala vsem članicam EU »sklenitev sporazuma CETA«, formalni podpis v Bruslju pričakujejo na naslednjem vrhu EU-Kanada oktobra. DZ naj bi o sporazumu odločal že ta mesec, pri čemer pa na mizi nima niti formalnih predlogov niti končnega besedila sporazuma. »Sklep o začasni rabi je eden tistih, ki še ni dokončno oblikovan, kar je najbolj nevarno,« pravi Gnezda.

Poleg začasne rabe je eden najbolj nevarnih členov sporazuma t. i. mehanizem ICS. Minister Počivalek je večkrat dejal, da Slovenija, v primeru, da bo CETA vsebovala mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami, ICS, sporazuma ne more podpisati. Zavzemala se bo za »ustrezno prilagoditev sklepa«. »Imamo zagotovilo, da bo ta mehanizem izvzet iz začasne rabe,« je včeraj zatrdil Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, katere druge člene bodo še izločili iz začasne rabe, pa bo znano šele konec oktobra, torej po razpravi v državnem zboru.

Bodo pa morda nekatere članice EU dale pobudo, naj sodišče EU presodi, ali je ICS sploh skladen z evropskim pravnim redom. Ali bo to pobudo dala prav Slovenija, bo vlada odločila naslednji četrtek. »To bi morala vlada nemudoma storiti, saj se mora to vprašanje razčistiti pred razpravo v DZ,« opozarja Gnezda.

Demonstracije prihodnji teden

Prejšnji teden sta se za prekinitev pogajanj o trgovinskih sporazumih zavzeli Francija in Nemčija, slovenska vlada pa medtem zagovarja »previdnost«, kot se je izrazil Cantarutti, prekinitev pogajanj pa se ji za zdaj ne zdi smiselna, je dodal. »Menimo tudi, da ni potrebno razkritje vseh dokumentov sporazuma,« je presenetljivo dejal včeraj.

»V kapitalizmu je demokracija postala motnja; najboljše kapitalizem deluje na Kitajskem, kjer demokracije ni,« pravi glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. Prav mednarodni sporazumi imajo prikrit cilj, da obidejo demokratične postopke. »Morali bi radikalno zavračati te sporazume na točkah, ki pomenijo marginalizacijo demokracije,« je jasen Štrukelj. Predvsem zaradi zaščite državne suverenosti so poslance k zavrnitvi evropskega predloga o podpisu, sklenitvi in začasni rabi CETA pozvale Greenpeace, Umanotera, Zveza potrošnikov, ZZZS, SVIZ in druge nevladne organizacije. Proti sprejemanju sporazuma CETA bodo prihodnji četrtek, 15. septembra, na Prešernovem trgu potekale demonstracije; začele se bodo ob 16. uri.