»Ponudniki inovativnih spletnih platform, kot so Uber, Airbnb, Facebook in tako dalje, spreminjajo celoten sistem dosedanjih poslovnih praks. Teh sprememb se ne bo dalo preprečiti, zato moramo v njih videti priložnost, obenem pa zaščititi interes naših prebivalcev in gospodarstva,« je pred novim obiskom slovenskega gospodarstva v ZDA povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Gospodarsko-politična delegacija, v kateri bo poleg predstavnikov podjetij in vlade tudi predsednik države Borut Pahor, bo med 20. in 24. septembrom med drugim obiskala podjetja Uber, Tesla, Facebook, Linkedin, Google in univerzo Stanford, ki velja za zibelko Silicijeve doline. »Na pot v središče digitalne transformacije se odpravljajo, da bi pridobili nova znanja in veščine, sledili trendom v načinih poslovanja in po zgledu delovanja vodilnih razvojnih središč nove modele prenesli tudi v slovensko poslovno okolje,« pojasnjuje izvršna direktorica AmChama Slovenija Ajša Vodnik.
Tako vladna stran kot slovensko gospodarstvo si po njenih besedah želita zgrabiti priložnost, ki jo ponuja »četrta industrijska revolucija«, pri tem pa obisk vidijo tudi kot izhodišče za razvoj novih partnerstev. »Karte se delijo znova. Pogum, odločnost in hitrost pri preoblačenju v digitalni svet bodo ločili zmagovalce od poražencev,« so prepričani pri AmChamu. Koprivnikar pa je prepričan, da je pri soočanju z novimi poslovnimi praksami treba doseči kompromis med državo in korporacijami, saj nekritično sprejemanje ponudnikov, ki spreminjajo ustaljeni način poslovanja, za državo pomeni le škodo, prav tako nesprejemljiv odziv pa bi bil po njegovem mnenju njihova prepoved.
Na ministrstvu se zavedajo, da tako imenovane sodelovalne platforme posegajo v številna področja in da bo treba čim prej sistemsko urediti vprašanja obdavčitve, varnosti potrošnikov, delovnega statusa izvajalcev... »Ko iščemo rešitve za te nove modele, najdemo vedno oviro v tem, da tega obstoječa zakonodaja ne omogoča in jo bo zato treba prilagoditi in prenoviti,« pravi minister Boris Koprivnikar.
Kot ključen izziv izpostavlja značilnost, da omenjene platforme v nasprotju z obstoječimi poslovnimi modeli niso izvajalci storitve, ampak zgolj posredniki, s tem pa se pojavi problem odgovornosti. Med možnimi rešitvami omenja uvedbo vrednotnic in enotno ureditev sorodnih del, pri čemer naj bi »kompromis« s ponudniki slonel predvsem na načelu »daj-dam«. Uberjevo tehnologijo bi na primer lahko uporabili kot brezplačen sistem za sondiranje prometa, pravi.
»Vsako zadevo je mogoče izpeljati«
Darko Končan, davčni svetovalec in nekdanji državni sekretar za davke na finančnem ministrstvu, pravi, da gre za dvoplasten problem. Vprašanje davčne obravnave posredništva in njegove lokacije bi morali po njegovem urediti na mednarodni ravni, na podoben način, kot je rešena za klicne centre, kakršni so na primer za Dormeo. Izvajalce teh storitev pa bi ne glede na to, ali bi bili registrirani ali ne, na podlagi podatkov posrednika obdavčili zaradi opravljanja dejavnosti. »Ključni problem bo seveda nadzor,« opozarja Končan.
»Vsako zadevo je mogoče izpeljati,« je prepričan nekdanji prvi mož slovenske davčne uprave Ivan Simič. Pogoj je ustrezen računalniški sistem, kot enega izmed možnih načinov pobiranja davkov pa omenja pavšalno obdavčitev.
Za Luko Tičarja z ljubljanske pravne fakultete je osnovni problem v tem, da lahko občani prek teh platform opravljajo dejavnost, ki ni registrirana. »To je delo na črno, zato delovna zakonodaja glede tega ne potrebuje nobenih sprememb.« Posredniki storitev bi morali v vsaki državi odpreti podružnico in urediti delovno razmerje z izvajalci, ti pa bi se seveda morali registrirati. »Če tega ne bo, bo tu Teksas, saj ne bo nobene odgovornosti,« opozarja Tičar,
Anton Kožar iz Inštituta za nepremičnine je prepričan, da tudi oddajanje nepremičnin prek spletne platforme Airbnb ne potrebuje posebne ureditve, temveč le aktivno izvajanje nadzora. »Na tem področju ni praznine, to je samo nesposobnost.« Če Airbnb prodaja posredovalno storitev, potem je podvržen zakonu o nepremičninskem posredovanju, za nadzor pa je pristojen tržni inšpektorat, pojasnjuje Kožar.
Slabe izkušnje drugih držav
Čeprav naj bi bila torej ureditev tega področja tudi v praksi povsem izvedljiva, pa kaže, da evropske vlade ustreznih rešitev doslej še niso našle. V sosednji Italiji so v lanskem letu s strani spletne platforme Airbnb pobrali le 46.000 evrov davkov. Medtem pa je podjetje pri njih zaslužilo slabih 50 milijonov evrov, ocenjujejo italijanski mediji, ki obseg pobranih davkov primerjajo z vrednostjo avtomobila.
V Berlinu so se lani odzvali s prepovedjo kratkotrajnega oddajanja celotnih nepremičnin prek portala Airbnb. V Kataloniji pa so že pred štirimi leti sprejeli zakon, ki določa, da morajo vsi, ki želijo stanovanje oddajati turistom, opraviti registracijo in pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti. S tovrstnimi ukrepi se želijo zaščiti predvsem pred vrtoglavimi dvigi cen nepremičnin, ki so se v Berlinu med letoma 2009 in 2014 dvignile za 56 odstotkov.
