»Koalicija je enotna, ministrico vsi podpiramo. Je pa nastopil čas, da ključne spremembe tudi uzakonimo,« je po včerajšnjem vladnem vrhu na temo zdravstva dejal premier Miro Cerar. O interpelaciji zoper Milojko Kolar Celarc tokrat še niso razpravljali, je dodal. »Res pa je, da v takšnih primerih koalicijski sporazum veleva, da enotno podpremo ministra.«

Po naših informacijah je dal Cerar na včerajšnjem sestanku jasno vedeti, da ministrici v celoti zaupa, razlog za počasnejše uvajanje sprememb pa naj bi bilo grozno stanje, ki ga je nasledila. Vendar pa se nekateri navzoči s takšnimi razlagami ne strinjajo in poudarjajo, da tudi podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) tako težkega stanja ne prikazujejo. Vsi naši sogovorniki iz koalicijskih vrst pa so poudarjali željo, da bi bila ministrica pri svojem delu uspešna, saj da je prav zdravstvo tista točka, od katere je v največji meri odvisna legitimnost vlade.

Spremembe zavarovanja še pri izhodiščih

Kolar-Celarčeva je po sestanku pojasnila, da trenutno na ministrstvu končujejo izhodišča nove zakonodaje, ki bo urejala zdravstveno zavarovanje in košarico pravic. Še vedno napoveduje ukinitev sedanjega dopolnilnega zavarovanja, o tem, s čim ga bodo nadomestili, pa včeraj še ni želela govoriti. Sprva se bodo o teh izhodiščih uskladili v koaliciji, je dejala.

V bližnji prihodnosti se obeta začetek državnozborske razprave o novi tobačni zakonodaji in sprejemanje rešitev pri koncesijah v zdravstvu, je napovedala Kolar-Celarčeva. Sledi še nova zakonodaja s področja varnosti in kakovosti zdravljenja, upravljanja bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih zavodov ter dopolnitev zakona o pacientovih pravicah, ki bo vplivala tudi na urejanje čakalnih dob.

Po oceni predsednika SD Dejana Židana je najpomembnejše ravno »urgentno« skrajševanje čakalnih vrst. »Bojim se, da brez dodatnega denarja ne bo šlo.« Za začetek bi bilo treba po njegovem mnenju zdravstveno blagajno očistiti nekaterih nezdravstvenih obveznosti, njene stare presežke usmeriti v zdravstvo, če bo denarja premalo, pa bi lahko sredstva iskali tudi znotraj državnega proračuna. Židan je zatrdil, da Kolar-Celarčeva včeraj ni bila na zagovoru, ampak je le predstavila načrte do konca leta. Njene usmeritve v javno zdravstvo v koaliciji v celoti podpirajo. Tudi zdravniške organizacije so v SD pozvali, da tvorno sodelujejo do konca leta. Židan, ki je to na srečanju minuli teden predlagal predsedniku Zdravniške zbornice Slovenije Andreju Možini, je povedal: »Čas je, da se za obdobje do konca leta ali pa šestih mesecev bojne sekire zakopljejo, saj imamo vsi isti cilj – da bo oskrba pacientov boljša. Jasno pa je, da vsi v koaliciji vemo, da bo čez čas obdobje ocenjevanja.«

Gantar vztraja, da je sedanji tempo nedopusten

Da bo morala Kolar-Celarčeva rešitve dati na mizo in jih uskladiti z državnozborskim odborom za zdravstvo, je ugotavljal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc (DeSUS). Povezati pa se bo morala tudi z zdravstveno blagajno in zdravniškimi organizacijami, meni Žmavc. Jesensko dogajanje bodo intenzivno spremljali, želijo pa tudi konkretnejše odgovore ministrice, je pristavil. Ali jo bodo ob interpelaciji podprli vsi poslanci DeSUS, ni odgovoril. Nekdanji zdravstveni minister iz stranke upokojencev in sedanji predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Tomaž Gantar pa je že pred sestankom dejal, da ministrica njegove podpore brez predstavitve jasnih vsebinskih rešitev in rokov ne more dobiti. Razume, da ji vseh zakonov z ekipo, ki jo ima na voljo, ni uspelo pripraviti, po njegovem mnenju pa je nedopustno, da po dveh letih mandata ne poznajo ključnih vsebinskih rešitev. Gantar verjame, da bodo z ministrico še sedeli in razpravljali. Za določene stvari si je namreč treba vzeti več časa kot eno uro, ki so jo imeli na voljo za včerajšnji sestanek.

Za razpravo o interpelaciji proti ministrici Kolar-Celarčevi je sicer še precej časa, saj naj bi bila ta na vrsti šele na oktobrski ali novembrski seji državnega zbora. Da bodo interpelacijo, ki jo je vložila SDS, podprli, so včeraj napovedali v Novi Sloveniji, v kateri so sicer razmišljali o vložitvi svojega besedila. Kot razlog, da se za to vendarle niso odločili, so izpostavili nejasnost postopka v parlamentu, če bi bili vloženi dve interpelaciji hkrati. »Želimo razbremeniti ljudi. Cilj NSi je razrešitev ministrice, ker dela slabo,« so poudarili v Novi Sloveniji.

Od odlašanja pri zakonodaji do čakalnih dob

Dnevnik

PODATKI

DOSEDANJE INTERPELACIJE MINISTROV ZA ZDRAVJE

V takratni Združeni listi socialnih demokratov (kasneje se je stranka preimenovala v SD) so ugotavljali nered pri uvajanju koncesij, pomanjkanje nadzora nad samoplačniškimi

ambulantami, razmere, ki omogočajo razrast korupcije,

in odlašanje z iskanjem dolgoročnejših rešitev za zdravstvo.

Do glasovanja o razrešitvi ministra ni prišlo.

Božidar Voljč

1996

SDS in NSi sta mu očitali prodajo bolnišnice Trnovo po

Žnerazumno nizki ceni brez javnega razpisa, nestrokovno pripravo investicijske dokumentacije za novo pediatrično kliniko. Afero z operacijskimi mizami in neuspešno odgovarjanje na pomanjkanje zaposlenih v zdravstvu. Interpelacija ga ni odnesla bil je zadnji minister za zdravje, ki je na tem položaju ostal celoten mandat.

Dušan Keber

2004

V LDS so mu očitali prepuščanje Vzajemne divji privatizaciji, klientelizem pri podeljevanju koncesij, zastoje pri pripravi

zakonov, manipulacijo s podatki o čakalnih dobah in odsotnost strategije za njihovo odpravo. Interpelacijo je preživel, a je leta 2007 odstopil (hkrati s takratnim prometnim ministrom

Janezom Božičem in visokošolskim ministrom Juretom

Zupanom).

Andrej Bručan

2006