Prihodnost Ljubljanske borze zagotovo ni tako črna, kot se zdi na prvi pogled. Dejstvo je, da je vsako leto manj prometa, slabša je likvidnost, manjše število članov; ta proces še ni končan in verjetno bomo priča še nekaj izstopom. Po drugi strani pa ima borza po mojem mnenju zelo veliko potencialov, ki so bili dejansko glavni motiv, da sem prišel sem. Ob dejstvu seveda, da je po desetih letih v moji nekdanji službi prišel čas, ko se je bilo treba ozreti po novih izzivih.
In kakšni so ti potenciali, ki vas navdajajo z optimizmom?Novi lastnik Ljubljanske borze, ki je prišel konec leta 2015, je prinesel novo energijo in nove priložnosti v regiji, v kateri smo doma. Povezovanje borz, kot si ga je začrtal naš lastnik, Zagrebška borza, zdaj poteka na ravni elektronske platforme SEE Link in potencial vzpostavitve regijskega trga je realen. Ljubljanska borza lahko veliko pridobi, saj imamo na eni strani investitorje iz vse regije, ki lahko z enim klikom dostopajo do naših delnic, po drugi strani pa bodo tudi naši člani lahko vstopali na trge te regije. Obstajajo tudi realne možnosti, da bo prišlo do dvojnih kotacij, torej da bodo podjetja s Hrvaškega in iz drugih držav kotirala tudi na Ljubljanski borzi.
Regijska usmeritev je prihodnost Ljubljanske borze, saj kot samostojna borza po mojem mnenju nima veliko možnosti za obstoj. Enako velja tudi za hrvaško borzo. Povezovanje je nujno in tu so novi lastniki zelo jasni, v tej smeri sodelovanje že poteka. Hkrati pa borza postaja bolj aktivna tudi pri malih in srednjih podjetjih ter zagonskih podjetjih. To je potencial in to so novi kanali, ki omogočajo preživetje, in seveda hkrati informiranost, kaj se dejansko dogaja z manjšimi podjetji. V povezavo s tem se pojavljajo tudi novi regijski indeksi in novi produkti, ki dodatno prispevajo k razvoju kapitalskega trga ter k razvoju gospodarstva.
Kje je pravzaprav računalniški server Ljubljanske borze?Imamo ga v Frankfurtu.
Drugo vprašanje, ki se ob vaših napovedih poraja, je, ali se bo iskalo sinergije tudi pri kadrih, kar bi posledično pomenilo manj zaposlenih.To lahko pomeni tudi to, vendar je Ljubljanska borza v preteklih letih, kar zadeva število zaposlenih, prišla do nekega minimuma, in za ogromno stvari, tudi za delovanje pomembnejših stebrov borze, kot je na primer IT, smo najemali zunanje sodelavce ... Je pa prednost povezovanja, da se bodo morebitne nove potrebe po zaposlovanju zaradi razvoja novih produktov ali izvajanja drugih večjih aktivnosti in zaradi potreb po dodatnih znanjih lahko pokrile znotraj skupine, s povezavo Zagrebške in Ljubljanske borze.
Število članov Ljubljanske borze je s 64 močno padlo, na 16 članov v tem trenutku.Število naših članov pada in bo tudi v prihodnje, to je dejstvo. In tako kot za borze, ki se moramo povezovati, je tudi za borzne člane jasno, da se bodo morali povezovati, saj bodo preživeli le regijski igralci. Tisti, ki se ne bo odločil, da bi bil regijski igralec, nima prihodnosti. Poslovanje le v Sloveniji bo premalo. Morali bi že začeti delovati, Hrvatje in Čehi na primer so nas že prehiteli, so že močni igralci in bo treba kar pohiteti in začeti aktivno delovati tudi na drugih trgih.
Koliko prometa ustvarijo tujci, res dobro polovico?V letu 2015 so tujci ustvarili 46 odstotkov prometa v prvi kotaciji, skratka resnično skoraj polovico prometa ustvarijo tujci.
Z Ljubljanske borze je zadnja odšla družba Moja delnica BPH. Njeni vodilni so denar, ki so ji ga zaupali vlagatelji, uporabljali za svoje lastne posle in ga izgubili. Bi bilo mogoče takšno slabo poslovno prakso preprečiti?Verjetno, a borza ni institucija, ki bi lahko to storila.
Z zadevo se ukvarjata policija in agencija za trg vrednostnih papirjev, na katero so nekateri zelo jezni. Ste tudi vi slišati za napovedi tožb in menda celo ovadbe proti regulatorju, ki je zatajil?To težko komentiram, ker gre za zelo aktualno zadevo in ker so postopki v teku.
Drugi vroči kostanj z vašega področja dela je Gorenje in odtekanje notranjih informacij glede Panasonicove odločitve o skrbnem pregledu. Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik ocenjuje, da so v Gorenju omogočili, da je informacija po kapljicah pricurljala v javnost, in dejansko zagotovili pogoje za trgovanje z notranjimi informacijami.Kot prvi človek borze te zadeve ne morem komentirati, prav tako glede tega ne bom razkrival svojega osebnega mnenja. Lahko rečem le, da imamo interes, da naši člani poslujejo v skladu z zakoni in pravili kapitalskega trga.
Se tudi vam zdi nenavadno, da je bil o japonskem skrbnem pregledu obveščen predsednik vlade, ki s to zadevo dejansko nima nič?Tudi tega ne bom komentiral.
Čeprav se ne želite opredeljevati konkretno glede zadeve Gorenje, vas bom vseeno vprašala, ali menite, da bi bilo treba v zakonodaji odpraviti institut odloga objave notranjih informacij, ki so ga uporabili?Konkretnih zadev ne morem komentirati. Glede instituta odloga objave notranjih informacij pa lahko povem, da to ni kakšna slovenska posebnost, pač pa evropska praksa.
Boste manj redkobesedni, če vas vprašam, kje vidite razloge, da so na primer Madžari dobili 300 milijonov vredno investicijo Samsunga in 600 novih delovnih mest (izdelovali bodo baterije za električne avtomobile), mi pa neposrednih tujih investicij praktično nimamo.Naše okolje je razmeroma nespodbudno za tako velike igralce, kot jih omenjate. Ljubljanska borza je že v preteklosti predlagala vrsto ukrepov za spodbujanje kapitalskega trga. Moja želja je, da bi bili s sodelovanjem vseh deležnikov, od vlade, do upravljalcev državnega premoženja in nadzornikov, sposobni najti konsenz in zadeve premakniti v pravo smer. Tukaj ne gre le za to, da je Slovenija razmeroma neugodno okolje za investitorje takšnega kova, pač pa je dejansko zgodba širša. Tukaj imam v mislih predvsem davčno in pokojninsko reformo ter nadaljnji proces privatizacije.
Na področju pokojninskega varčevanja na primer zelo odstopamo od Hrvatov in njihovih pokojninskih skladov.Tako je. Zakonodaja na tem področju je pri njih nekoliko drugače urejena, saj imajo del drugega stebra obveznega. Tako se pokojninskim skladom letno nateče za približno eno milijardo evrov svežih sredstev, medtem ko je ta vsota pri nas skoraj desetkrat nižja. Hrvaški skladi tako že razpolagajo z desetimi milijardami evrov sredstev, kar Hrvaško postavlja v vlogo močnega regijskega igralca. Tukaj se skriva del odgovora na vprašanje, zakaj hrvaška podjetja kupujejo slovenska in zakaj se kot finančno središče jugovzhodne regije prepoznava Zagreb, in ne Ljubljana, čeprav bi še pred desetimi leti lahko sklepali, da bodo vloge ravno obrnjene.
Za koliko so se zmanjšali posli na borzi v primerjavi z zlatimi časi?Obseg poslovanja znaša le petino obsega iz leta 2007.
Do konca leta bo aktualna odprava registrskih računov pri KDD, ki so državljanom, okoli četrt milijona je takšnih, ostali po certifikatni privatizaciji.Okoli odprave teh računov ni treba ustvarjati posebne fame, imetnikov teh računov je okoli 260 tisoč, kar nekaj vrednostnih papirjev, s katerimi razpolagajo na teh računih, je netržnih. Dejansko borza iz tega naslova pričakuje nekaj prometa. Verjetno pa bo tudi nekaj slabe volje, ko bodo ljudje v evforiji, ki jo je pričakovati, videli, da so njihovi papirji netržni, torej da jih je težko prodati in da so stroški odpiranja trgovalnih računov takšni, da izničijo vso vrednost, ki jo imajo v delnicah. Pojavljajo pa se že novi produkti in rešitve, ki deloma rešujejo problem nelikvidnosti tovrstnih vrednostnih papirjev. Ljubljanska borza se bo zavzemala za to, da bi proces tekel čim bolj transparentno in prijazno za imetnike vrednostnih papirjev.
