Katarina Srebotnik in Andreja Klepač sta v parih OP ZDA s sijajno igro premagali Rusinjo Aljo Kudrjavtsevo in Nemko Sabine Lisicki s 7:6 (3) in 6:0 ter bili v pogovoru s skromno slovensko novinarsko ekipo zelo razpoloženi: »V četrtfinalu igrava proti olimpijskima zmagovalkama Eleni Vesnini in Ekaterini Makarovi. Niti slučajno ne razmišljava, da ne bi šli po zmago!«
Bilo je preveč za mlado petnajstletno, izjemno nadarjeno slovensko teniško igralko Kajo Juvan, ko je v prvem kolu odprtega prvenstva ZDA v New Yorku v mladinski konkurenci na igrišču številka 8 nastopila proti levoročni vrstnici Kitajki Xiyu Wang in izgubila v dveh nizih. Pred Ljubljančanko je povsem spremenjeno vzdušje v prenovljenem parku Flushing Meadows ugonobilo celo Rafaela Nadala. Španskega teniškega Goljata je s turnirja »nagnal« 22-letni Francoz Lucas Pouille, ki je pravi znanilec generacije novih teniških šampionov.
Kajo Juvan so motili številni Kitajci
Kajo Juvan, ki je že nastopila na mladinskih grand slamih v Avstraliji in Wimbledonu, je najbolj presenetila betonska podlaga teniškega igrišča v New Yorku, kajti večinoma igra na peščeni podlagi, obenem pa so med dvobojem številni Kitajci bučno navijali za njeno nasprotnico. Se je pa tudi ob njenem igrišču dogajalo, kar že ves turnir preseneča celo organizatorje. Neprestano se podira rekord dnevnega obiska gledalcev (bliža se številki 41.000, skupaj z večernim sporedom pa so že čez 60.000), ki se obnašajo popolnoma drugače kot doslej. Izjemno naglo se selijo od igrišča do igrišča, obenem pa so še bolj glasni in neprizanesljivi do znosne tišine, ki jo imajo teniški igralci najraje. Zato je skupina slovenskih navijačev skušala po izgubljenem dvoboju potolažiti hudo razočarano Kajo Juvan, ki bo v konkurenci mladinskih parov nastopila še s Poljakinjo Igo Swiatek.
Razočarani in jezni so tudi Američani, saj je že pred četrtfinalom med moškim posamezniki izpadel še njihov zadnji predstavnik Jack Sock. Žalostna in rahlo besna pa je bila rodbina Nadal, ki se je v velikem obsegu z Mallorce preselila v New York, kamor so prišli vnaprej prepričani o tretji Rafovi zmagi na OP ZDA. Celo stric Homar, njega dni slavni nogometaš Barcelone in španske reprezentance, je priletel. Menda je ženski del Nadalovih naslednji dan žalost utapljal v nakupih, kajti prvi ponedeljek v septembru je v ZDA posvečen delavskemu prazniku (labor day), največje veleblagovnice cene znižajo tudi za 70 odstotkov. Ameriški prvi maj pa je tudi dan, ko na avenijah v Brooklynu proslavljajo West Indian Day, na katerega pridejo tudi številni špansko govoreči teniški navijači pa tudi kakšen igralec ali igralka. Množica, oblečena kot na slavnem karnevalu v Riu de Janeiru, pleše in se zabava, alkohol je prepovedan, policije je prekomerno, pa vendar vsako leto odjekne tudi kakšen strel in padajo nedolžne žrtve. Toda zamuditi parado West Indian je greh. Newyorške mestne oblasti so bile prepričane, da zaradi orkana Hermine karnevala letos ne bo, toda odpadel je orkan.
Ameriški košarkarji in hokejisti na OI le zaradi pritiska politike
Teniški turnirji, še posebno štirje veliki, New York, Pariz, Melbourne in Wimbledon, pa so resen posel, daleč od preživele oblike športnih dogodkov, kot so olimpijske igre, na katerih služijo zgolj osiveli starci, in kot se je izkazalo letos v Riu, tudi neustavljivo goljufajo na račun mladih, ki bi jim bili lahko vnuki ali celo pravnuki. Olimpijske igre puščajo za seboj dolgove, razpadajoče športne objekte, velike rane v naravi, razdejane parke in blede spomine na starčke, ki v soju kamer pripenjajo medalje. Tako se razpravlja o olimpijskih igrah tukaj in sedaj v New Yorku, v Ameriki, kjer je jasno, da so za vsak vrhunski šport potrebna neverjetna finančna vlaganja in odrekanje mladosti. To pa brez pretvarjanja zahteva pošteno plačilo za športnike in ne sivolase športne funkcionarje in bedaste politike. Ameriški čisti profesionalni športniki, recimo košarkarji ali hokejisti, odhajajo na olimpijske igre izključno zaradi pritiska politike. Tako politiko in diplomatsko uspešnost zamenjajo športne zmage.