Kakšna bo prihodnost Evropske unije po brexitu in še vedno obstoječih izzivih nedosežene solidarnosti glede begunskega vprašanja, je bila rdeča nit razmišljanj predsednika Boruta Pahorja in drugih visokih gostov na voditeljskem panelu, s katerim se je začel blejski forum, ki letos poteka pod geslom Varnost prihodnosti. Da se ta prihodnost spreminja z izjemno hitrostjo, mednarodna skupnost pa nanjo ni pripravljena, je v uvodnem nastopu opozoril Michael Møller, generalni direktor pisarne Združenih narodov v Ženevi. Strukture mednarodne skupnosti, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni, niso kos današnjim izzivom. Møller je pozival k novim rešitvam, da bi mednarodna skupnost lahko izšla iz te slepe ulice. A kako težko je razmišljanje zunaj znanih okvirov, se je pokazalo že ob lanski begunski krizi, ki je razgalila tleče nacionalizme v integraciji. Kako zdaj spraviti nazaj v steklenico duh rastočega populizma?
Na križišču
Za predsednika Boruta Pahorja odgovor leži predvsem v novem akcijskem načrtu za delitev migracijskih bremen, ki bi ga morali evropski voditelji sprejeti na bližajočem se bratislavskem vrhu Unije. Prav tako bi morali voditelji skupaj z institucijami EU določiti načrt, kam bo šla EU v prihodnjih letih. »Smo na križišču dveh poti. Ali bomo poglobili sodelovanje v EU, ohranili dediščino zadnjih petdeset let in s tem mladim zagotovili varnost ali pa bomo šli nazaj proti nacionalnim politikam. Slednje se zdi, da je trend po vsem svetu, ne zgolj v EU,« je dejal Pahor. Če evropski voditelji v kratkem ne bodo uspešno odgovorili na vprašanja prihodnosti, bo to po njegovem mnenju spodkopalo zgodovinsko dediščino Evrope, na kateri bi lahko še gradili. Težko si namreč predstavlja 27 voditeljev, ki razmišljajo o skupni evropski prihodnosti, medtem ko so soočeni z bližajočimi se volitvami v njihovih državah. Po njegovi oceni lahko voditelji veliko storijo prav v svojih domovinah, da izpolnijo pričakovanja ljudi, na mednarodni ravni pa bo za potrebno reformo mednarodnih inštitucij nujno sodelovanje vseh držav. »Hitreje ko bomo šli takšnim rešitvam naproti, bolje bo za nas vse,« je dejal in kot povsem zgrešen označil trend vračanja k nacionalnim politikam v Evropi. »Politični center je vse manj močan, ker ni ustreznih inštitucij, ki bi se bile zmožne soočiti s prihodnostjo. Če se politike ne bodo spremenile, bo prihajalo do vse več ekstremizma na levici in desnici,« je dejal.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je podobno kot preostali govorci na uvodni okrogli mizi voditeljev izpostavila nujnost sodelovanja med državami v času, ko prihaja do vse več nacionalizmov, ko se postavljajo ograje in se družbe zapirajo. Za dejanja preteklosti morajo države nehati kriviti druga drugo. Ne obstajajo kratkoročne rešitve, migracije bodo z nami še dolgo časa, je opozorila.
Z uvodnim nagovorom je blejski forum sicer odprl premier Miro Cerar. Po njegovi oceni je v EU, kjer se je okrepil populizem, skepticizem in izolacionizem, treba razmišljati o ponovni vzpostaviti zaupanja in kako odgovoriti na pričakovanja ljudi. »EU moramo pripeljati do src in duš ljudi,« je dejal Cerar in pristavil, da obstaja premalo zavedanja, da je EU ustvarila tudi veliko pozitivnega. Po premierjevi oceni evropski voditelji v Bratislavi ne bodo dosegli nekega zgodovinskega premika.
