Preteklo nedeljo, ko je bila nemška kanclerka na drugem koncu sveta, so to gostilno zasedli razgrajači. Le za mizo Merklove še niso sedli. Desnopopulistična Alternativa za Nemčijo (AfD) je v kanclerkinem domačem okraju na deželnih volitvah le za las zaostala za CDU, v okrožju pa postala najmočnejša stranka. Z več kot 30 odstotki glasov.
Nedeljske volitve v politično nepomembni zvezni deželi z dobrim poldrugim milijonom prebivalcev so bile v resnici reprezentativna javnomnenjska raziskava o ratingu Angele Merkel. Namesto o ratingu bi bilo nemara že natančneje govoriti o nepriljubljenosti. Mecklenburg-Predpomorjanski gospodarsko ne gre slabo, nasprotno. V primerjavi z nekaterimi drugimi zveznimi deželami je tudi beguncev tam malo, dobrih 20.000. Kakšnih večjih škandalov niti socialdemokrati s svojim ministrskim predsednikom niti konservativci od leta 2011 v deželni koaliciji niso pridelali.
Navzlic temu so oboji izgubili glasove na račun AfD, CDU sorazmerno več kot SPD, poleg tega pa so desni populisti na volišča zvabili volilce, ki jih tam že dolgo ni bilo, pobrali tretjino nekdanjih volilcev Levice in skoraj vse od skrajno desničarske NPD. (To, da slednje ne bo več v deželnem zboru, je grenka tolažilna novica.)
AfD se je še enkrat posrečilo zbrati večino protestnih glasov, za katere na prvi pogled ni razloga. Vsaj ne v deželi sami. S tem, kaj je mogoče videti na drugi in tretji pogled, pa bi se morali ukvarjati predvsem strategi in politiki obeh za zdaj še največjih nemških strank. Kajti volilci vse bolj – in to ni samo spoznanje s tokratnih volitev v neki nemški zvezni deželi ali štirih, če jim dodamo še spomladanske tri – mislijo globalno in volijo lokalno. Globalizacija se je obrnila proti svojim voljnim in kratkovidnim političnim pomagačem.
Povolilne analize pravijo, da je bil glavni neposredni motiv volilcev, ki so dali glas AfD, strah pred begunci. Ta strah je večplasten: od strahu pred kulturnim »tujim«, prek strahu pred konkurenco na trgu delovne sile do strahu pred terorističnimi napadi. Tega strahu zgolj stavek »Zmogli bomo«, v katerem osebki iz množinskega prvoosebnega zaimka niso opredeljeni, ne more pregnati. Z »integracijo beguncev« ima pregovorno zgledno organizirana država velike težave, glede varnosti doslej kaj več od dodatnih posegov v zasebnost in ugotovitev o domnevni podhranjenosti policije (in vojske) ni zmogla, konjunkturna polna zaposlenost pa prikriva tako naraščajoči delež dninarskih in nizkomezdnih del kot tudi realno nazadovanje »stroškov« delovne sile v primerjavi z dobički.
Naslednje deželne volitve (v Berlinu) bodo čez dva tedna. Nekaj tednov kasneje bo konvencija CDU, ki jo je Angela Merkel spremenila v svoj volilni stroj. Iz tega se zdaj sliši škrtanje in grgranje, naslednje leto so zvezne volitve.
