Domneve, da lahko živali začutijo naravne katastrofe, še preden se zgodijo, obstajajo že stoletja oziroma tisočletja. Zgodovinarji so dokaze za to našli že v letu 373 pred našim štetjem, ko so podgane, kače in podlasice zbežale iz enega od starogrških mest le nekaj dni pred tem, ko ga je zravnal potres, podobno pa se je dogajalo tudi v stoletjih, ki so sledila. Tudi danes se. Nekatere kokoši pred potresom denimo nehajo nesti jajca, čebele zapuščajo panje, psi brez razloga lajajo, mačke mijavkajo, divje živali pa že tedne prej zapuščajo območja v bližini epicentra.
Da je nekaj na tem, je lani dokazala raziskava, rezultati katere so bili objavljeni v publikaciji Fizika in kemija Zemlje (Physics and Chemistry of the Earth). Kamere, občutljive za gibanje, so na območju perujskega narodnega parka Yanachaga že tri tedne pred potresom zaznale opazne spremembe, saj so tedaj opazile tretjino manj živali kot običajno, pet do sedem dni pa celo nobene.
Kar 60 odstotkov psov pred potresom kazalo nemir
To, da se živali pred potresom vedejo drugače, so v svojih raziskavah že prej ugotovili tudi na Kitajskem in Japonskem, kjer so preučevali vedenje podgan in prišli do ugotovitve, da so pred potresom nemirneje spale. Da je res nekaj na tem, pa je na Japonskem po potresu leta 2011 dokazal tudi japonski znanstvenik Hirozuki Jamauči, ki je opravil spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 1259 lastnikov psov in 703 lastniki mačk. Vprašalnik je od lastnikov hotel dobiti informacije o tem, ali so opazili nenavadno vedenje pri svojih živalih, kot so na primer tuljenje, lajanje, mijavkanje, tresenje, nemir in želja po pobegu. Vprašalnik se je nanašal na minute, ure in dni pred potresom, demografsko pa je pokril območje, od epicentra potresa oddaljeno od 140 kilometrov do 1950 kilometrov pri mačkah in do 2350 kilometrov pri psih.
Kaj je pokazala raziskava? O spremembi vedenja živali, ki je bila videti tako, da so bile te največkrat nemirne in so želele biti v bližini lastnika ali pa pobegniti, je poročalo 18,7 odstotka lastnikov psov in 16,4 odstotka lastnikov mačk. Največ psov se je začelo vesti drugače sekunde oziroma minute pred potresom (60,9 odstotka), ure pred potresom samo 16,7 odstotka, pri mačkah pa so se spremembe sekunde in minute pred potresom pokazale v 44,6 odstotka primerih, ure pred potresom pa v 30,4 odstotka primerih.
Magnetno polje, statična elektrika ali občutljivejši čuti
Kakšen šesti ali kateri drugi čut imajo živali oziroma kaj pred potresom ali drugimi morebitnimi katastrofami, kot so poplave, začutijo one, ljudje pa ne, znanstveniki ne vedo natančno, imajo pa vsaj nekaj morebitnih, a še ne dokazanih odgovorov. Nekateri menijo, da živali zaznajo že minimalno tresenje, ki se dogaja pred potresom, nekateri, da so izjemno občutljive za nenadne premike v Zemljinem magnetnem polju, drugi pa, da se odzivajo na povečanje statične elektrike oziroma na pozitivne ione, ki se nabirajo v zraku v dnevih pred potresom. Na pravi odgovor bo tako treba počakati, dejstvo pa je, da je glede na primere in raziskave v šestem živalskem čutu zagotovo nekaj resnice.
