V petek pa so objave s trga dela kljub vsemu umirila pričakovanja o hitrosti novega dviga ključne obrestne mere v ZDA. Število zaposlenih v zasebnem sektorju je avgusta zraslo za 151.000, kar je pod pričakovanji analitikov, stopnja brezposelnosti pa je ostala nespremenjena pri 4,9 odstotka. Negativno je vlagatelje tekom tedna presenetilo tudi zmanjšanje obsega proizvodnje v avgustu. Nekoliko slabši rezultati makroekonomskih kazalnikov bodo gotovo otežili delo ameriški centralni banki (Fed), ki bo čez dva tedna odločala o morebitnem dvigu obrestne mere. Fed namreč dvig temeljne obrestne mere pogojuje z očitnimi znaki stabilnega okrevanja ameriškega gospodarstva.
Pozitiven vpliv na tečaje evropskih delnic so imele predvsem relativno dobre makroekonomske objave v evropskih državah. Obseg proizvodnje v evrskem območju namreč še vedno raste, brezposelnost v Nemčiji je upadla bolj od pričakovanj, prijetno pa je presenetila tudi rast bruto domačega proizvoda (BDP) Italije. Osrednja pozornost je sicer pripadla Španiji, kjer se očitno obetajo še tretje volitve za državni zbor v enem letu.
Kljub politični negotovosti pa je na kapitalskih trgih še naprej prisotna rast tečajev – španski delniški indeks IBEX 35 je od zdrsa po referendumu v Veliki Britaniji o izstopu iz EU pridobil dobrih 15 odstotkov vrednosti ter tako presegel vrednosti indeksa pred referendumom. Po uvedbi nekaterih potrebnih, a bolečih reform v preteklosti kaže Španija znake solidnega okrevanja, za letošnje leto pa se pričakuje 2,8-odstotno gospodarsko rast, ki je hkrati ena najvišjih v evrskem območju.
Tudi Brazilijo pretresa politična kriza, kjer je senat odstavil dosedanjo predsednico Dilmo Rousseff, ki je ta položaj zasedala več kot 13 let. Uradni razlog za odstavitev je v potvarjanju postavk v državnem proračunu, s čimer je želela prikazati boljše stanje javnih financ od dejanskega. Rousseffovi je v zadnjem času začela znatno upadati podpora javnosti, kar je poleg vse glasnejših očitkov o korupciji njene vlade posledica dolgotrajnega slabšanja brazilskega gospodarstva, ki že 6 zaporednih četrtletij beleži negativno rast, stopnja brezposelnosti pa se je povzdignila nad 11 odstotkov. Oblast bo zdaj prevzel desnosredinski vodja opozicije Michel Temer, ki želi gospodarstvo oživiti s privatizacijo in manjšo javno porabo. Kljub temu je težko pričakovati gladek prenos oblasti, saj je Rousseffova že napovedala, da se bo borila za ohranitev na položaju, hkrati pa javnost ni najbolj naklonjena trenutnemu novemu predsedniku Temerju.
Tečaji japonskih delnic so pretekli teden porasli predvsem zaradi špekulacij, da bodo ZDA septembra povišale temeljno obrestno mero. Japonski jen namreč navkljub ekspanzivni monetarni politiki japonske centralne banke pridobiva vrednost v primerjavi z dolarjem, kar pa zavira izvoz v ZDA. Dvig obrestnih mer v ZDA bi ustvaril pritisk na zvišanje vrednosti dolarja, kar bi olajšalo izvoz Japonske v največje svetovno gospodarstvo. Vlagatelje je razveselil tudi podatek o nadaljnjem znižanju stopnje brezposelnosti na tri odstotke, kar je najnižja stopnja v več kot dveh desetletjih. Kljub zelo nizki stopnji brezposelnosti so razlogi zanjo manj zavidljivi. Japonska se namreč že dalj časa spopada z upadanjem oziroma staranjem prebivalstva. To pomeni, da je padec brezposelnosti deloma posledica zmanjševanja števila delovno sposobnih, dodatno pa nova delovna mesta predstavljajo predvsem kratkoročnejše oblike zaposlitve.