Ljubljanske ulice: Scopolijevo ime nosita ulica in strupena rastlina

Scopolijeva ulica je ime dobila leta 1938 po botaniku Giovanniju Antoniju Scopoliju oziroma poslovenjeno Janezu Antonu Scopoliju. Pred tem se je ulica dobrih dvajset let imenovala Kosova ulica, nato pa so tedanji mestni svetniki odločili, da si svojo ulico zasluži tudi južnotirolski naravoslovec, ki je bil med drugim prvi zdravnik v Idriji.

Scopoli je bil rojen leta 1723 v Cavaleseju, medicino je študiral na Dunaju in v Innsbrucku. Služboval je v bolnišnicah v domačem kraju in tudi v Benetkah, ko pa je opravil državni zdravniški izpit, so ga poslali službovat v Idrijo, čeprav si je želel, da bi ga poslali v Linz. Scopoli je bil prvi zdravnik v Idriji, ki so mu dodelili brezplačno državno stanovanje in denar za selitev. Toda na poti je ladja z njegovimi stvarmi na Innu doživela brodolom in izgubil je večino svojih knjig ter instrumentov. Država mu je dodelila odškodnino in Scopoli je začel službovati v Idriji, kjer je ostal šestnajst let.

Odšel je, ko je v kraj prišel francoski zdravnik Balthasar Hacquet, ki se je za službovanje odločil prav zaradi občudovanja Scopolija, vendar sta si bila gospoda, ki naj bi složno raziskovala in zdravila, namesto tega večkrat v laseh. Tudi Hacquet ima v Ljubljani ulico, kar je verjetno posledica tega, da Slovenci razsvetljence globoko cenimo.

Scopoli prehodil dobršen del Slovenije

Kot pravi razsvetljeni znanstvenik Scopoli ni le zdravil, temveč se je srčno posvečal botaniki in v letih idrijske službe prehodil dobršen del Slovenije, od Krasa do Bohinjskih gora in cerkniških travnikov. Opisal je veliko zanimivih rastlin, po njem pa se imenuje kranjski volčič oziroma Scopolia carniolica, sicer strupena gozdna rastlina. Vse svoje botanično znanje je zapisal v prvi znanstveni knjigi o slovenski naravi Flora carniolica, v kateri je v sliki in besedi opisal več kot tisoč rastlin, ki jih je opazil med svojim pohajkovanjem.

O tem, kako pomemben znanstvenik je bil, priča tudi njegova korespondenca z naravoslovcem Carlom von Linnejem, o njegovi predanosti botaničnemu delu pa prav tako govori podatek, da je od silnega mikroskopiranja na eno oko oslepel. Danes je Scopolijevo delo ohranjeno v Idriji v spominskem vrtu, posvečenem njemu, spomin nanj pa se ohranja tudi s poimenovanjem ulice v Ljubljani.

Tipski bloki in nov vročevod

Značilnost Scopolijeve ulice v Šiški med Celovško in Vodnikovo je, da je precej razgibana, s kar nekaj stranskimi kraki med hišami in bloki. Kajti če podrobneje pogledamo stavbe ob ulici, ugotovimo, da ulica prikazuje urbani razvoj Šiške. Začne se z nizkimi enodružinskimi hišami, med njimi je nekaj celo starošiškarskih domačij, nato pa, ko prečka Derčevo ulico, se spremeni v ulico blokovskega naselja. Enako se je razvijala Šiška: od polpodeželske skupnosti do blokovskih naselij.

Njena posebnost so tudi tipski stanovanjski bloki AZA, ki stojijo na hišnih številkah 1, 3, 5, 7, 9, 15, 17 in 19 in ki bi skoraj lahko bili uvrščeni na seznam kulturne dediščine. Gre za bloke, ki jih je konec petdesetih in na začetku šestdesetih let 20. stoletja zasnoval Atelje za arhitekturo, stojijo pa v Ljubljani, Velenju in Trbovljah ter spadajo med najbolj prepoznavne blokovske stavbe povojne arhitekture.

Sicer Scopolijeva dandanes velja za precej mirno ulico. Lani so na njej oziroma pod njo obnovili vročevod. Največji problem je tako kot na večini ljubljanskih ulic mirujoč promet, prebivalci pa so nekajkrat podali pobudo, da bi bila ulica v severnem delu enosmerna.