Begunci: humanitarna ali »monetarna« katastrofa?

Varuh je ocenil, da gre pri t. i. begunski krizi za širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato se je na lastno pobudo intenzivno vključil v spremljanje problematike položaja teh tujcev. Še preden so prispeli do naših meja, je opozarjal na neustrezne nastanitve mladoletnikov brez spremstva in družin z mladoletnimi tujci v centre, kjer jim je omejena svoboda gibanja. Vladi RS je tudi predlagal sprejem ukrepov za učinkovitejše spoštovanje največje koristi mladoletnih tujcev, z boljšimi možnostmi njihovega nameščanja v ustanove, primerne za namestitev mladoletnih oseb, ne pa v Center za tujce.

V času prvega begunskega vala je Varuh je opravljal številne nadzore nastanitvenih in sprejemnih centrov. Na ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in Vlado RS je poslal več poizvedb, varuhinja pa je na podlagi 46. člena zakona o varuhu človekovih pravic predsednika vlade prosila tudi za nujni sprejem. Organizirali smo tudi novinarsko konferenco, na kateri smo predstavili svoje glavne dotedanje dejavnosti in ugotovitve.

Vlado smo seznanili s primeri ločevanja družin, s težavami pri komunikaciji s tujci (nezagotovitvijo prevajalcev oziroma tolmačev predvsem pri policijskih postopkih) in njihovo neinformiranostjo, z nedefiniranostjo ključa, po katerem so begunce nameščali v različne centre, s problematiko zaračunavanja namestitve v Centru za tujce v Postojni, s težavami pri koordinaciji prostovoljcev, nevladnih in humanitarnih organizacij, s spornim prevažanjem otrok z avtobusi v nočnem času, z domnevno diskriminacijo pri sprejemu in registraciji glede na nacionalnost, s pomanjkanjem vode in hrane ter nehigienskimi razmerami na mejnih prehodih ter s problematiko izdajanja plačilnih nalogov zaradi nezakonitega prestopa meje in podobnim.

Na podlagi ugotovitev, do katerih smo prišli pri monitoringih nastanitvenih in sprejemnih centrov, smo vladi tudi predlagali, da zagotovi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na vstopnih točkah na mejnih prehodih, predvsem s tem, da pospeši sprejem in registracijo tujcev, da zagotovi prevajalce oziroma tolmače v namestitvenih centrih in mejnih vstopnih točkah, ki bodo tujce lahko informirali o razlogih namestitve v centrih, postopkih, ki jih bodo deležni, ter o tem, kdaj bodo lahko odšli naprej (pri tem je varuh ocenil, da bi s tem preprečili izgrede in nejevoljo med tujci, hkrati pa močno olajšali delo osebja na terenu), da glede prehoda tujcev izboljša komunikacijo s sosednjimi državami, zlasti z Republiko Hrvaško, da razmisli in po presoji sosednjim državam predlaga vzpostavitev humanitarnega koridorja prek Republike Slovenije, da zagotovi brošure, letake, napise ipd. v jezikih, ki jih govorijo tujci, z namenom informiranja o postopkih, ki jih bodo deležni, in o možnosti zaščite, da zagotovi zadostno število delavcev na terenu, kar bi po oceni varuha preprečilo izgorelost teh, ki trenutno delajo, in preprečilo morebitno neprofesionalno ravnanje, da se poskrbi za varnost prostovoljcev iz nevladnih in humanitarnih organizacij, da stori vse za preprečevanje ločevanja družin, pri čemer naj se upošteva razširjena definicija družine ter po možnosti poskuša obdržati skupine tujcev, ki so pripotovali skupaj, da poskrbi za ustrezne sanitarne pogoje tako za begunce kot za delavce na terenu (več kemičnih stranišč tako v namestitvenih centrih kot na mejnih prehodih; možnost umivanja in zagotovitev pitne vode na vseh točkah, kar bi preprečilo morebitno širjenje nalezljivih bolezni) ter da poskrbi za ustrezno organizacijo, koordinacijo in obveščenost vseh delavcev na terenu.

Na MNZ pa je varuh naslovil nekaj vprašanj, povezanih z domnevnimi slabimi praksami posameznih delavcev policije na terenu (čemur sicer sami nismo bili priča) – posamezni policisti naj bi na primer na tujce vpili in kričali v slovenskem jeziku, zaznani pa naj bi bili tudi neprimerni, včasih rasistični, ksenofobni in posmehljivi komentarji glede vključevanja pravih moških v vojsko in boja za domovino in podobno. Tujce naj bi bili nekateri policisti povsem po nepotrebnem tudi odrivali, porivali in potiskali. Omenjal se je tudi neodziv policistov na izražene namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Ocenili smo, da so te trditve vsekakor skrb vzbujajoče in zahtevajo ustrezen odziv pristojnih.

Varuha je skrbel tudi zdravstveni vidik begunske problematike, prav tako se je ukvarjal s problematiko odpiranja transakcijskih računov za osebe s priznanim statusom mednarodne zaščite. V času prehajanja največjega števila beguncev je opozarjal na nedopustnost sovražnega govora, v primeru zavrnitve nastanitve otrok v Kranju se je varuhinja nemudoma odzvala in pozvala k večji človečnosti ter zahtevala, da se najde mesto za otroke tam, kjer jih bodo sprejeli. S stanjem na terenu se redno seznanja tudi na srečanjih s predstavniki civilne družbe, katerih delež pri skrbi za begunce je neizmerno velik.

Varuhinja se je povezala s kolegi iz nekdanjih jugoslovanskih republik, v stiku je bila zlasti s hrvaško kolegico v času prehajanja beguncev čez hrvaško-slovensko mejo. Združenje mediteranskih varuhov človekovih pravic je med drugim sprejelo izjavo o vse slabšem položaju beguncev/migrantov v Republiki Makedoniji in preverjanju njihove narodnosti. S stanjem na begunski poti in z načini varovanja pravic beguncev se varuh seznanja tudi na mednarodnih srečanjih, na enem izmed njih so sprejeli Regijski akcijski načrt institucij ombudsmana, rezultat srečanja v Solunu o begunski krizi. Z organizacijo Save the children je iskal načine pomoči otrokom, tudi tistim brez spremstva, ki kot begunci pridejo v Slovenijo. Srečal se je s predstavniki Visokega komisariata Organizacije združenih narodov za begunce (UNHCR) in izmenjal stališča ter ugotovitve o obravnavi tujcev v Sloveniji.

V luči spremembe zakona o tujcih in sprememb v mednarodnem prostoru bo skrb varuha v zvezi z ukrepanjem države tudi naprej neizogibna. Nujna je ustrezna komunikacija vseh deležnikov za zagotavljanje uveljavljenih standardov spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako prišlekov kot vseh prebivalcev Slovenije.