Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je na sodišče vložil Ropov odvetnik Emil Zakonjšek, in razveljavilo sodbi, s katerima je bil nekdanji predsednik vlade Anton Rop obsojen zaradi izdaje tajnih podatkov. Senat vrhovnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Marko Šorli, je namreč pritrdil Zakonjškovim navedbam, da sodba okrajnega sodišča v Ljubljani »nima razlogov o odločilnem dejstvu«, »da iz iz sodbe ne izhaja, da bi bili podatki, ki jih je novinarju sporočil obsojenec, ob njihovem nastanku označeni za tajne«, zato je sodbo razveljavilo.
Zaradi ugotovljene procesne kršitve je torej zadevo vrnilo okrajnemu sodišču v ponovno odločanje, v vse druge vsebinske kršitve pa se sploh ni spuščalo. Spomnimo: Anton Rop je junija 2007 kot poslanec SD televizijskemu novinarju Vladimirju Vodušku povedal, da sta se leta 2004 takratni vodja opozicije in prvak SDS Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader pred volitvami dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da o teh dogovorih obstajajo tudi prisluhi. Vodušek je kot takratni novinar RTV pogovor z Ropom objavil na nacionalni televiziji, čeprav naj bi šlo za neformalni pogovor, ki ni bil za objavo, Rop pa tudi ni vedel, da ga Vodušek snema. Rop je bil leta 2013 nato obsojen na 10.000 evrov denarne kazni, v civilni tožbi pa se je z Janezom Janšo poravnal.
»Seveda smo zadovoljni, da je vrhovno sodišče ugodilo naši zahtevi za varstvo zakonitosti. Sicer smo upali, da bodo našo stranko oprostili obtožb, saj smo prepričani, da ni ravnala nezakonito. To zatrjujemo že ves čas in pričakujemo, da se bo to na ponovljenem sojenju potrdilo,« je pojasnil Emil Zakonjšek, ki verjame, da so z zatrjevanjem vseh drugih kršitev, ki so vsebinske (da je Vodušek Ropa posnel nezakonito in da zato sodišče tega ne bi smelo upoštevati kot dokaz, da ne obstajajo dokumenti, iz katerih je jasno razvidno, da je šlo za tajne podatke obveščevalne službe, in da je bilo ne nazadnje, tudi če bi šlo za to, v interesu javnosti, da Rop te podatke javno razkrije...), postregli z dovolj dokazi, da sodišče Ropa oprosti obtožb.
A vprašanje je, ali se bo postopek sploh končal, saj prihodnje leto junija mineva deset let od storitve domnevnega kaznivega dejanja, zadeva pa po navedbah drugega Ropovega odvetnika Uroša Čopa zastara februarja 2018, torej dve leti od razsodbe vrhovnega sodišča. »Postopek se v tem času nedvomno da izpeljati in ga tudi pravnomočno zaključiti,« pravi odvetnik Emil Zakonjšek, čeprav se v isti sapi strinja, da bo šlo zelo na tesno in da ni izključiti, da bo zadeva tudi zastarala. Da se je mogoče strinjati z oceno, da bo zadeva zastarala, se strinja tudi Čop.
Da bo časa za ponovljeno sojenje Antonu Ropu še nekoliko manj, kot bi ga bilo sicer, pa je odgovorno tudi vrhovno sodišče, ki je potrebovalo kar šest mesecev, da je sodbo poslalo na višje sodišče. Senat vrhovnega sodišča, ki mu je predsedoval Marko Šorli, je o zadevi razsodil že 18. februarja, sodba pa je na višje sodišče prišla šele 4. avgusta, od tam pa čez štiri dni še na okrajno sodišče, kjer morajo ponoviti sojenje in razvozlati nejasnosti. »Sodišče je po našem mnenju vsekakor ravnalo vsaj nenavadno, še zlasti če se upošteva vse posledice, ki jih ima njegova odločitev. Vpogledali bomo v spis, ali obstaja utemeljen razlog za takšno zavlačevanje. Za zdaj pa se s tem vprašanjem še nismo podrobneje ukvarjali,« je povedal odvetnik Čop.
Pojasnil z vrhovnega sodišča še ni
Zakaj so potrebovali kar šest mesecev, da so sodbo poslali na višje sodišče, smo povprašali tudi vrhovno sodišče, ki ga vodi Branko Masleša. Vendar nam na konkretna vprašanja niso odgovorili, ker zaradi dopustov niso mogli dobiti ne sodnika poročevalca ne predsednika senata. So nam pa obljubili odgovore takoj, ko bo mogoče. Neformalno pa so nam pojasnili, da datum zadnje seje ne predstavlja datuma, ko lahko sodišče odločitev posreduje na nižjo stopnjo. »V postopku odločanja je treba upoštevati tudi potreben čas za pripravo pisne obrazložitve ter njeno uskladitev glede formulacije argumentacije, kar pa je odvisno od kompleksnosti posamezne zadeve ter stopnje strinjanja o relevantnih vprašanjih. V zapletenih primerih to lahko privede celo do ponovnega odločanja,« so sporočili z vrhovnega državnega sodišča.
Kljub temu so si poznavalci enotni, da omenjena zadeva ni bila tako kompleksna, da bi zanjo potrebovali kar šest mesecev. Navsezadnje je sodba spisana na vsega sedmih straneh. Na vprašanja, kje se je torej zataknilo in kako odgovarjajo na pomisleke, da so sodbo morda namenoma zadrževali, da bi zadeva zastarala in da morebitno dogovarjanje med Janšo in Sanaderjem ne bi znova odmevalo v javnosti, torej še čakamo. Zakaj je trajalo kar šest mesecev, da je sodba prišla do višjega sodišča, pa bo preveril tudi pravosodni minister Goran Klemenčič. »O zadevi doslej nismo bili obveščeni, bomo pa, v skladu s pristojnostmi, sodišče zaprosili za pojasnilo,« so sporočili s pravosodnega ministrstva. Dokler nimajo vseh pojasnil, zadeve ne komentirajo.
Se Anton Rop vrača v slovenske finance?
»Nikamor se ne vračam, saj od nikoder nisem odšel. Sem neprofesionalni član sveta direktorjev Evropske investicijske banke (EIB), poslovno sem vpet v različne projekte v tujini, živim pa med Slovenijo, Nemčijo in Luksemburgom,« je bil kratek Anton Rop, ko smo ga vprašali, ali odločitev vrhovnega sodišča pomeni, da se vrača v slovenske finance. Slišati je namreč ocene, da se bo zdaj skušal aktivneje vključiti v domače poslovno okolje ter da bi lahko med drugim zaradi svojih povezav v tujini igral pomembno vlogo pri privatizaciji NLB.
Kot je znano, je Ropu Banka Slovenije lani zaradi pravnomočne obsodbe zaradi izdaje tajnih podatkov prepovedala funkcijo opravljanja nadzornika banke, ker ne izpolnjuje več pogojev glede ugleda, njegovo ravnanje pa da vzbuja dvom o njegovi zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega nadzora v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanjem nasprotja interesov.
Rop je zoper odločbo Banke Slovenije sprožil postopek sodnega varstva, torej vložil tožbo na upravno sodišče. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je upravno sodišče zavrnilo, čemur je sledila pritožba, ki pa jo je vrhovno sodišče prav tako zavrnilo. Zaradi odločbe regulatorja bančnega sistema je moral Rop pred meseci tako zapustiti nadzorni svet SID banke. »Že prejšnji teden smo zahtevali obnovitev postopka na upravnem sodišču in v Banki Slovenije, saj razlogi, zaradi katerih mu je Banka prepovedala opravljanje nadzorniške funkcije, ne obstajajo več,« je povedal Ropov odvetnik Uroš Čop iz odvetniške pisarne Senica.
Bil je ob ugled in denar
V sodnem sporu zaradi prepovedi opravljanja funkcije bančnega nadzornika je Rop navajal, da mu je zaradi odločbe Banke Slovenije »onemogočeno opravljati kakršnokoli podobno delo ali funkcije v finančnem ali bančnem sektorju«, ker se zanje zahteva zaupanje predlagateljev. Posledica dejstva, da ni mogel konkurirati za podobno delovno mesto ali funkcijo, pa sta materialno oškodovanje in izguba dobička. »Antonu Ropu je bila nedvomno povzročena krivica, oškodovana sta bila tudi njegov ugled in ime, iz odločitve vrhovnega sodišča pa nedvomno izhaja, da ne sodišče prve in ne druge stopnje ni ugotovilo, ali so bili podatki glede dogovorjenih incidentov v Piranskem zalivu določeni kot tajni,« še dodaja odvetnik.
Nekdanji predsednik vlade Anton Rop je sicer do avgusta letos prejemal nadomestilo plače po odhodu s položaja podpredsednika Evropske investicijske banke (EIB), s katerega se je poslovil pred tremi leti. Njegova bruto plača je takrat znašala skoraj 23.000 evrov. Ali za sedanje neprofesionalno članstvo v vrhu EIB prejema kakšno nagrado, Rop ne izda.
