Predsednik Uzbekistana Islam Karimov je umrl za posledicami možganske krvavitve. Oseminsedemdesetletni Karimov je bil edini predsednik, ki so ga po razpadu Sovjetske zveze Uzbekistanci poznali. Na oblasti je bil 27 let in je vladal s trdo roko. V državi vse od izvolitve leta 1989, še v času Sovjetske zveze, nikoli ni dopustil oblikovanja politične opozicije. Volitve, na katerih je vedno zmagoval s prepričljivo večino, nikoli niso dosegale demokratičnih standardov.
Sam se je videl kot zaščitnika te srednjeazijske države pred skrajnim islamom, hkrati pa je državo ves čas poskušal braniti, da ne bi prišla pod vpliv Rusije ali Zahoda. Pod pretvezo boja proti islamistom je zatiral politično opozicijo, kršil človekove pravice in dovoljeval mučenje v zaporih. Pred enajstimi leti je krvavo zatrl ljudski upor v Andižanu, v katerem so njegove varnostne sile pobile najmanj 500 ljudi. Takrat so se odnosi z Zahodom skrhali za vrsto let. Uzbekistan je zaprl ameriško vojaško letališče v državi, ki je bilo vzpostavljeno po terorističnih napadih 11. septembra. Odnosi so se izboljšali šele pol desetletja pozneje, ko je Uzbekistan Natu omogočil prevoz oskrbnih dobrin za misijo v Afganistanu čez svoje ozemlje.
Uzbekistan je medtem ostal politično nespremenjen. Karimov nikoli ni določil svojega naslednika. Strah pred političnim vakuumom in nemiri v državi je najverjetnejši razlog, da uzbeške oblasti njegove smrti še vedno niso potrdile. Uzbekistan je zdaj pred odločitvijo, ali se bo v državi razvila dinastična vladavina ali pa bo oblast predana v roke kakšni vplivni osebi iz državnega varnostnega aparata. Med možnimi kandidati za nasledstvo se omenja mlajša hčerka Karimova Lola Karimova-Tilljaeva, ki pa je sama v preteklosti zanikala, da bi imela politične ambicije. Še pred leti je za bolj verjetno naslednico veljala njena starejša sestra in vplivna gospodarstvenica Gulnara, ki pa je leta 2013 pristala v hišnem priporu, potem ko naj bi odtujila 65 milijonov dolarjev.
Kot možna kandidata za Karimovo nasledstvo veljata še 59-letni premier Šavkat Mirizojev, ki uzbeško vlado vodi od leta 2003 in je nadzoroval tudi pridelavo bombaža, enega izmed glavnih izvoznih proizvodov države. Pretendent na Karimov položaj naj bi bil še 57-letni minister za finance Rustam Azimov. Po mnenju analitikov bo pri vprašanju tranzicije ključno, kateri od možnih Karimovih naslednikov si bo zagotovil podporo vojske in obveščevalnih služb, ključnih za stabilnost v eni izmed najbolj zaprtih avtokracij na svetu. Naslednika Karimova čaka težavna gospodarska situacija v državi. Padec prihodkov od prodaje nafte in bombaža, glavnih izvoznih proizvodov, je močno načel državni proračun. Slabe življenjske razmere 32-milijonskega prebivalstva so še bolj negotove, ker je v preteklih letih močno upadla finančna pomoč v tujini živečih Uzbekov družinam v domovini.