Irska vlada tudi uradno noče okrog 18 milijard evrov (z obrestmi), ki bi ji jih ameriški koncern Apple moral »vrniti« kot nedovoljeno državno pomoč v obliki premalo obračunanih davkov. Glede na včerajšnji sklep vlade se bo Irska na torkovo odločitev evropske komisije namreč pritožila, čeprav so neodvisni ministri sprva imeli pomisleke.
Stopnja davka na dobiček ostaja
Zadržke neodvisnih so, kot je videti, odpravile hkrati z odločitvijo za pritožbo sprejete zaveze vlade, da bo dosledno uveljavila smernice EU glede transparentnosti davčne prakse in mednarodnega sodelovanja ter da bo neodvisnim izvedencem naročila preučiti irski davčni sistem tako s splošnega stališča pravičnosti kot v pogledu prakse korporativnega obdavčevanja. Vendar hkrati v vladnih sklepih izrecno piše še, da 12,5-odstotna stopnja na dobiček pravnih oseb ne bo predmet te analize.
Morda je tudi zato navzlic dogovoru neodvisna ministrica Katherine Zappone takoj po seji vlade izjavila, da je »evropska komisija ravnala v javnem interesu in da so v njeni odločitvi stališča glede pravičnega obdavčevanja, s katerimi se osebno strinja«. Njena izjava politično zadržano povzema stališče večine opozicijskih strank in dela irske javnosti, da bi vlada Applu naloženo »kazen« morala izterjati. Zlasti zato, ker je po uradnem »odpustu« države iz skrbništva EU zaradi reševanja bank zdaj čas, da tudi irski »mali človek« dobi svoj del od gospodarskega okrevanja, h kateremu je z vsiljenim varčevanjem prispeval levji delež.
Endo Kennyja in finančnega ministra Michaela Noonana sta na drugi strani skrbela predvsem ugled irskega nizkodavčnega poslovnega modela in varnost približno 350.000 delovnih mest, ki jih zagotavljajo nadnacionalke. Eden najbolj znanih irskih poslovnežev Michael O’Leary (Ryanair) je vladi v tem duhu javno priporočil, naj se na odločitev evropske komisije niti ne pritoži, »temveč samo s pismom vljudno sporoči EU, naj se j…«. Tudi letalski prevozniki svoje lizinške nakupe letal zaradi davčnih ugodnosti množično opravljajo na Irskem.
»Vilinska« 26-odstotna rast
Irski vladi ta čas ne povzroča preglavic le primer Apple, pač pa tudi druge nadnacionalne družbe, ki so lani v očitno močno povečanem obsegu »preknjiževale« svoje prihodke in dobičke na irske hčerinske družbe. Po julija objavljeni statistiki je zato lanska irska gospodarska rast znašala celih 26,3 odstotka, stopnja, ki jo je nobelovec Paul Krugman označil za »vilinsko«, Joseph Stiglitz, drugi nobelovec, pa za posledico »davčne korupcije«.
Davčni prilivi in zaposlenost tej rasti niso niti približno sledili, in če bi v Bruslju irske podatke sprejeli, bi to pomenilo, da bi jo tudi terjali za dodatnih skoraj 300 milijonov evrov vplačil v svojo blagajno. Letošnja irska rast je po uradnih podatkih na letni ravni skoraj osemodstotna in najvišja v EU, podobna ali nekaj nižja pa naj bi bila tudi »očiščena« lanska. Kajpak pa je tudi zanesljivost letošnje številke po julijski objavi lanske stopnje močno vprašljiva. or
