Opevani podvig ameriških arhitektov in gradbincev, ki jim je uspelo z neverjetno konstrukcijo in pomično teflonsko streho prekriti osrednje teniško igrišče v parku Flushing Meadows, kjer vsako leto poteka odprto prvenstvo ZDA v tenisu, doživlja hladen tuš. Ob dežju in zaprti strehi se arena Arthur Ashe spremeni v izjemno hrupen kotel. Zvoki dežnih kapelj s strehe v notranjosti hrumijo kot igranje na tam tam bobne, sodniki kričijo na gledalce, naj bodo že končno tiho, igralci ne slišijo linijskih sodnikov. New York Times je bobnenje pod zaprto streho primerjal z zvoki padajoče vode Niagarskih slapov. Teniški igralci in igralke sicer rahlo nergajo, toda posel je posel. Kljub izjemnemu nagradnemu skladu, letos so ga povečali še za 10 odstotkov in znaša rekordnih 46 milijonov dolarjev, pa organizatorjem po odbitku vseh stroškov in dajatev ostane še čistih 150 milijonov dolarjev.
Prvič pa v New Yorku iz šepetanja bolj hrupno postaja vprašanje, kaj pravzaprav ob Novaku Đokoviću ali Andyju Murrayju počenjata proslavljena teniška asa Boris Becker in Ivan Lendl. Iz češkega socializma v ZDA prebegli terminator kot mumija pokrit s kapo za bejzbol opazuje svojega varovanca Škota, niti z najmanjšo kretnjo ne pokaže svojih čustev, kaj šele da bi zaploskal ob kakšni vrhunsko odigrani točki. Lendl razmišlja, pravijo v Murrayjevem štabu. Boris Becker, ki ga je Đoković potegnil iz čistega finančnega brezna in bednega životarjenja, vsaj občasno ploska. Kaj lahko Nemec, ki ni bil niti za hip trener, stori za Srba? Eden od odgovorov meji na blaznost: z italijanskim menedžerjem, nemškim svetovalcem in japonskim opremljevalcem (Uniqlo) Novak Đoković dokazuje, da nekdanje sile osi (Italijani, Nemci in Japonci) niso nikdar imele najmanjših možnosti, da bi osvojile svet z orožjem. Svet se lahko osvoji le z vrhunskim profesionalnim športom, vendar tudi z neverjetno filozofijo zmagovalca, ki pri prvem igralcu sveta počasi tudi pojenjava in se je verjetno že zapletel s skrivnostmi indijskih meditacij.
Zato je tudi bolj življenjsko kot športno vprašanje, ali zjutraj bolj prija Čemažarjeva najboljša žemlja na svetu iz Lukovice pri Domžalah ali poslušanje državne himne pred začetkom službe. Problem pogostih poslušanj himne, ki jo v ZDA vrtijo ob vsaki priložnosti, je sprožil igralec ameriškega nogometa Colin Kaepernick pred tekmo Cleveland Gladiators in Arizona Rattlers, ko ob igranju himne prvič ni želel vstati. Dejanje je pojasnil s protestom proti kršenju človekovih pravic v ZDA, na primer privilegiju belih policistov, da po mili volji obračunavajo s temnopoltim prebivalstvom.