In prav kombinacija več izpolnjenih kriterijev je tisto, kar Dunaju že sedmo leto zapored prinaša vodilen položaj. Sledijo mu Zürich, Auckland, München, Vancouver, Düsseldorf in Frankfurt.

Na 69. mestu je Praga, na 75. Dubaj in na 76. Ljubljana.

Žal nisem slišal, da bi župan najlepšega mesta na svetu lani sklical kakšen krizni štab, ki bi ugotovil, zakaj je v Ljubljani kakovost življenja tako slaba. Tudi po tem ne, ko je letos padla še za eno mesto, nisem nič slišal o načrtu izboljšanja kakovosti življenja v Ljubljani. Lahko bi povprašal za nasvet dunajskega župana ali pa županjo Barcelone. Na Dunaju seveda podpirajo prebivalce mestnega jedra, da se ne izseljujejo, in skrbijo za njihovo kakovost življenja. Tam ponoči ni čezmernega hrupa in tudi prebivalcem ne otežujejo dostopa do stanovanj. Ljubljana je upravičeno zelena prestolnica Evrope, a za izboljšanje kakovosti življenja bo morala še marsikaj storiti.

Na prvem mestu je zmanjšanje čezmernega hrupa, še posebej v nočnem času. Mestni upravni organ se sklicuje na to, da mora dovoljenje za prekoračitev hrupa izdati ob prijavi prireditve. Na prireditvah ozvočenje običajno deluje na največji jakosti, tako da prisotni skoraj oglušijo, hrup pa je mogoče slišati še nekaj ulic vstran, kot da bi želeli preglasiti slabosti prireditve, ki bi se slišale ob normalni jakosti. Seveda so kulturne prireditve dobrodošle, če so res kulturne, torej brez točenja alkohola in s končanjem ob primernem času. Včasih v petek in soboto ponoči deluje hkrati tudi do deset ozvočenj. Na Novem, Dvornem in Prešernovem trgu, pred Centralno postajo na Trubarjevi cesti, na Adamič-Lundrovem nabrežju, nasproti čez Ljubljanico na Petkovškovem nabrežju, vmes pa še harmonikar. Ko moraš vse to poslušati, res znoriš.

Če se v Münchnu skupina ljudi ponoči glasno pogovarja, bo takoj pristopil redar in jih opozoril na kaljenje javnega miru. V Ljubljani se lahko ponoči derete, kolikor vas je volja, pa vas pri tem nihče ne bo motil, ker policija pri nas nima pristojnosti posredovati – razen če prejme prijavo občana, ki se mora legitimirati. Če lahko samoiniciativno z merilcem hitrosti (radarjem) nadzira hitrost vožnje in kršilce oglobi ter z merilcem alkoholiziranosti nadzira opitost, zakaj ne more z merilcem hrupa nadzorovati spoštovanja javnega miru?

Včasih so tržnice spirali z vodo, danes jih čistijo s hrupnimi stroji in puhalniki, tudi ponoči. Tudi gostinski lokali čistijo gostinske vrtove s puhalniki. Pa ne gre samo za hrup, ki ga pri tem povzročajo, temveč tudi za drobne prašne delce, ki jih ob tem dvigujejo v zrak. Delci PM10 dokazano škodujejo zdravju, na prekoračene vrednosti koncentracij teh delcev v Ljubljani pa smo že navajeni. Dosti bolje bi bilo, da bi gostinske vrtove (pa tudi druge površine) spirali z vodo in bi s tem odplaknili tudi prašne delce.

Poseben problem je alkoholizem. Proti kajenju smo sprejeli drastične zakone, proti uživanju alkohola pa ne. Župan je celo zavrnil sprejem odloka, ki bi prepovedoval uživanje alkohola na javnih površinah. Tak odlok so sprejeli v mnogih drugih mestih. Zato se dogaja, da se nekateri na primer v parku Zvezda množično opijajo in tako včasih od tam celo mladoletne vozijo v klinični center na izpiranje želodca.

Spreminjanje prometnih površin v površine za pešce je lahko dobrodošlo, vendar se žal vse prevečkrat izrodi v zgolj širitev gostinskih vrtov. Sicer so gostinski vrtovi prav prijetni za druženje in pogovor ob kavici ali soku. Po zaprtju Adamič-Lundrovega nabrežja so le-tega zasedli gostinci namesto trgovci, tako da še kolesarji in pešci težko pridejo mimo lokalov. Pri rekonstrukciji cest (na primer Slovenske, Erjavčeve …) se ob širitvi pločnikov praviloma povečajo površine za gostinske vrtove. Na Petkovškovem nabrežju med Zmajskim mostom in Tromostovjem je po prenovi na razdalji 200 metrov kar 10 gostinskih vrtov s 1000 stoli, kar je dvakrat več kot pred prenovo. Seveda tudi gostinci beležijo dvakrat večji dobiček. Si predstavljate, kakšen hrup povzroča 1000 gostov, ko se glasno pogovarjajo? Če so malo opiti, pozabijo na obzirnost do drugih in morajo preglasiti vse okrog sebe.

Poglavje zase so obratovalni časi gostinskih vrtov. Na predlog župana je mestni svet sprejel odlok, po katerem mora upravni organ izdati dovoljenje za podaljšan obratovalni čas, za katerega zaprosi gostinec v času za Ljubljano pomembnih prireditev, kar pomeni ves julij in avgust. Podaljšajo pa ga lahko do kadarkoli, tudi do jutra! V preostalih mesecih so vrtovi odprti do polnoči. Pri tem zakon dovoljuje, da gosti lahko pijejo naročeno pijačo še pol ure, to je do pol enih, poleti, ko so zaradi vročine okna odprta, pa do pol dveh, nakar sledi še hrupno pospravljanje miz in stolov. Običajno pa se še po tem najbolj vztrajni z natakarji zberejo ob kakšni mizi in se glasno pogovarjajo. Seveda je to mogoče, ker tako ali tako nihče ne nadzira, do kdaj so odprti gostinski vrtovi. Policija in redarstvo za to nista pristojna, tržni inšpektor pa tudi ne bo ponoči hodil po mestu. Nekateri opiti gosti ob odhodu urinirajo in uničujejo zasebno lastnino ter urbano opremo MOL, celo sadovnjake, in čečkajo po fasadah.

Že ob šestih zjutraj pa začnejo kombiji dostavljati pijačo v lokale.

Dostopnost prebivalcev do njihovih domov se s širjenjem površin za pešce vedno bolj slabša. Vedno več je prebivalcev, ki ne morejo z avtomobilom do svojih domov, da ne bi motili obiskovalcev gostinskih vrtov. Izenačeni so z dostavljalci za gostinske lokale; ko na primer pridejo z dopusta, ne morejo s prtljago do svojih domov. Seveda je vse drugače s turisti, ki se, na primer, lahko kadarkoli pripeljejo pred hotel Slon na Slovenski cesti, ki je za preostale zaprta.

Ulični igralci so prijetna popestritev življenja v mestu, še zlasti za obiskovalce, ki jih lahko poslušajo le toliko časa, kot želijo. Prebivalci pa so žal prisiljeni več ur poslušati ene in iste melodije. Še zlasti moteči so razni diletantski »glasbeniki« in samozvani »umetniki«, ki uporabljajo megafone. Mestni svet je sprejel odlok, ki časovno in prostorsko omejuje igranje in prepoveduje uporabo ozvočenja. Žal kršiteljev nihče ne sankcionira, saj mestni redarji spet nimajo pristojnosti ukrepati, ker to v odloku ni predvideno. Redarji so samo zato, da pobirajo denar od voznikov, ki ne plačujejo parkirnine. Seveda jih je zato premalo za proaktivno delovanje in opozarjanje kršiteljev, še posebej v nočnem času.

Vem, da so prebivalci mestnega središča marginalna skupina in kot volilci nepomembni, a prav manjšine je treba zaščititi. Včasih so se v centru mesta stanovanja spreminjala v poslovne prostore, zdaj pa naj se staroselci izselijo, če jim kaj ni všeč. Pravijo, da je to davek za prebivanje v centru. Tudi predsednica komisije za pritožbe občanov MOL podpira obratovanje lokalov pod okni prebivalcev do pol dveh zjutraj, sama pa se je raje odselila na bolj mirno obrobje mesta. Zato je tudi vedno več lokacij, kjer ni več prebivalcev in tudi ne problema s čezmernim nočnim hrupom. Tako bo staro mestno jedro ostalo brez meščanov, kar pa za župana ni problem – Ljubljano, po lepoti na prvem mestu na svetu (kot pravi sam), je očitno namenil le obiskovalcem, ne pa tudi prebivalcem, saj sicer po merilu kakovosti življenja ne bi bila šele 76. mestu ...

GORAN ISKRIĆ, Ljubljana