Po letu in nekaj mesecih ministrovanja Andreje Katič se trend drastičnega upadanja števila kadrov v Slovenski vojski ni zaustavil, prav tako (še) ni čutiti revitalizacije ponekod precej okostenelega obrambno-vojaškega sistema. Ob tem, ko je ministrica na vidno mesto svoje pisarne postavila dva zloščena eksponata orožja in polico nad svojo ovalno mizo založila z nekaj vojaškimi čepicami – Karl Erjavec je, ko je pred desetletjem vodil ministrstvo, v svoj kabinet dal prinesti rdeč usnjen kavč – človek sicer dobi občutek, da je obrambno področje pravnici, ki je vrsto let službovala v velenjski občinski upravi, zlezlo pod kožo, a njena neodločnost v trenutkih, ko je treba glasno udariti po mizi, kaže, da preporoda obrambnega sistema v tem mandatu ne bo. Pregled obrambnega resorja bo v prihodnjih mesecih morda res in spet naplavil na površje nekaj starih in dobro znanih težav znotraj obrambno-vojaškega sistema, a konkretnih anomalij si zaposleni v tem z lobisti in interesnimi skupinami prepletenem ustroju ne bodo priznali. Podobno kot ministrica javno ne upa oziroma noče priznati, da se je vrh Slovenske vojske prepozno lotil postopka nabavljanja streliva, ki ga je pred kratkim zmanjkalo.
Obrambni proračun bo v prihodnjem letu sicer večji, a o finančni stabilizaciji sistema verjetno še ne moremo govoriti. Kaj s povečanjem sredstev prevzema ministrstvo?Sprememba sprejetega proračuna za prihodnje leto res prinaša dodatnih 22 milijonov evrov, od katerih bo 18 namenjenih Slovenski vojski (SV), preostalo se bo razdelilo med upravni del ministrstva – sem spadajo tudi obveščevalno-varnostna služba, inšpektorat za obrambo in področje kibernetične obrambe – in upravo za zaščito in reševanje ter inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Glede investicij in izgradnje zmogljivosti oziroma opremljanja bataljonske bojne skupine bomo sledili srednjeročnemu obrambnemu programu, dodatna sredstva pa bomo zagotovili tudi s prodajo premičnega in nepremičnega premoženja. Sredstva bomo v prvi vrsti namenili za vzdrževanje sedanje opreme in tehnike, za nabavo osebne in zaščitne opreme za vojake, izobraževanja in usposabljanja ter za zagon modernizacije SV. Poleg investicij v opremo in tehniko bomo namenska sredstva investirali tudi v infrastrukturo, zlasti v energetsko obnovo stavb, obnovo poligonov in v lokalno infrastrukturo, ki jo uporablja SV.
V okviru modernizacije, ki nas čaka v prihodnje, bosta največja izziva izgradnja bojnih zmogljivosti oklepnih vozil z ustrezno oborožitvijo in postopna izgradnja zmogljivosti vadbišča v Postojni. Vse to bo precej odvisno od tega, kako bo temu sledil proračun in koliko namenskih sredstev bomo zbrali s prodajo premoženja.
Omenili ste izgradnjo zmogljivosti bataljonske bojne skupine. Glede na zmogljivosti, ki jih Nato potrebuje za novo obrambno politiko, bomo morali v prihodnosti našo edino lahko bataljonsko bojno skupino transformirati v srednjo. Če bi to že imeli – pred leti smo jo neuspešno gradili na platformi osemkolesnikov – bi morali iz nje zgraditi težko bataljonsko bojno skupino, za katero bi potrebovali milijardo evrov. Kako in s čim bomo gradili srednjo skupino?Zadeve bodo verjetno res šle v tej smeri transformiranja, pogovori o cilju sil za prihodnje obdobje še potekajo. Prizadevali si bomo, da bo v ciljnih zmogljivostih tudi naša pomorska zmogljivost, ladja Triglav, ker je Slovenija vendarle pomorska država.
Odločitev, na kakšen način se bo gradila bataljonska bojna skupina, sem prepustila vojaški stroki oziroma sem generalštabu naročila, naj pripravi vso dokumentacijo, ki je potrebna za končno odločitev, kar bo tudi podlaga za načrtovanje in porabo sredstev iz proračuna. Skladno s tem bo vojaška stroka povedala, na kakšen način, s kakšno oborožitvijo in na kateri platformi bomo gradili srednjo bataljonsko bojno skupino. Glede na to, da bi bilo dobro, da načrtovana sredstva dejansko tudi porabimo v naslednjem letu, pričakujem, da bom dokumente, verificirane s strani vojske, dobila že v letošnjem letu.
Od generalštaba sem sicer pričakovala, da bom te dokumente imela na mizi že zdaj, v zgodnjem jesenskem času, vendar so me prosili, če lahko rok še malo podaljšajo, in glede na to, da se morajo tovrstna strokovna gradiva pripraviti kakovostno, imajo dodaten čas zagotovo na voljo. Vse vendarle ni odvisno le od usklajenosti stroke znotraj generalštaba, temveč je precej stvari odvisnih tudi od pogovorov v okviru zavezništva.
Posadka Triglava je zdesetkana, struktura in obseg SV se kljub trudu ministrstva in generalštaba permanentno manjšata. Iz sistema še vedno več pripadnikov odide, kot jih vanj vstopi.Predvsem v zadnjem letu smo res veliko napora vložili v to, da bi povečali število pripadnikov naše vojske. V ta namen smo sprejeli vrsto ukrepov, od skrajšanja in poenostavitve kopice postopkov, ki so potrebni za zaposlitev kandidatov v vojski, do stimulativnih ukrepov, da bi bila zaposlitev v Slovenski vojski privlačnejša za še večje število mladih iskalcev zaposlitve. A zavedati se je treba, da je SV samo eden izmed delodajalcev. Zlasti pa se zadnje čase, če pogledamo primerljive poklice, za katere ljudi pridobivajo iz istega kadrovskega bazena, ne moremo znebiti vtisa, da poklic vojaka z drugimi poklici v javnem sektorju ni več primerljiv. Če tukaj ne bomo vzpostavili nekega ravnovesja, bomo v vojsko še težje pridobili nove kandidatke in kandidate.
Plače vojakov se s plačami za preostale poklice v javnem sektorju drastično zmanjšujejo, slovenska rodnost je nizka in generacije, ki zdaj prihajajo na trg delovne sile, so majhne, hkrati pa moramo tukaj konkurirati z vsemi drugimi delodajalci. Iz istega bazena črpamo mi in policija, pravosodna policija, carina. Če bodo imeli vojaki v primerjavi s policisti v prihodnje slabši položaj, to zagotovo ne bo dobro. Potreben bo dodaten razmislek v zvezi z nagrajevanjem dela vojakov.
Na nekonkurenčnost vojaškega poklica znotraj sistema in na nujnost dodatnih sredstev ste kot ministrica že večkrat opozorili, a vas predsednik vlade ne usliši. SV jeseni potrebuje okrog 50 milijonov evrov zgolj za to, da poravna obveznosti iz naslova mednarodnih obveznosti, a denarja, kolikor vem, ne bo.Dejstvo je, da za mednarodne obveznosti, tekoče letne obveznosti do Nata, EU in OZN, ministrstvo za obrambo na letni ravni namenja slabih 20 milijonov evrov, neporavnane obveznosti – brez plačil prispevkov v OZN – pa znesejo še dodatnih 15 milijonov evrov. S finančnim ministrstvom se dogovarjamo, da bi neporavnane mednarodne obveznosti iz preteklih let poravnavali ob zaključevanju državnega proračuna.
Vaš sodelavec Igor Kotnik je v svojem pogledu na vojsko po 25 letih v našem časopisu zapisal, da vojska nujno potrebuje za 50 milijonov evrov dodatnih sredstev. Še letos.Doslej so vse vlade po letu 2008 obrambnemu resorju le jemale, naša vlada je prva, ki je ta trend padanja zaustavila. Manko v preteklih obdobjih se pozna in ga kratkoročno ni mogoče odpraviti. Moram pa poudariti, da četudi bi vojska ta sredstva dobila še letos, jih ne bi mogla učinkovito porabiti. Postopkov priprav investicijske dokumentacije in izvedbe javnih naročil se v tako kratkem času ne da izvesti.
No, vojaški vrh bi potrebno dokumentacijo zagotovo lahko pripravil že prej. Moramo kritično ost torej zasukati proti generalštabu SV?Težko bi rekla, da pade vsa kritika samo na generalštab. Mislim, da so v nekem obdobju tudi v SV enostavno samo delali in pripravljali programe in naročila, vendar jih nihče iz vlade ni slišal in jim je sredstva zgolj jemal. Dokler generalštab v proračunu nima sredstev, nekaterih investicijskih dokumentov ne more pripraviti.
Občutek imam, da mi želite povedati, da bi vi sredstva SV že nekako zagotovili, a bi morali imeti zanje na mizi strokovno gradivo, ki bi ga pripravila vojska in na podlagi katerega bi ta sredstva potem opravičili pred vlado.Ravno to sem hotela poudariti: SV lahko strokovne podlage za izvedbo investicijskega načrta res pripravi vnaprej, vendar se investicijski cikel lahko začne šele takrat, ko ima zagotovljena finančna sredstva. Ne nazadnje je okvir prihodnjih investicij opredeljen že s cilji sil, ki jih bomo prihodnje leto skupaj z zavezniki še enkrat preverili.
Ko se pogovarjamo z Natom o prihodnjih ciljih sil, imamo velike težave, saj že dosedanjih ciljev nismo realizirali, zaradi česar pričakujem, da bo v okviru zavezništva mogoče doseči podaljšanje roka za izpolnitev sedanjih obveznosti. Ne nazadnje tudi nekaterim drugim državam njihovih obveznosti zaradi finančne krize ni uspelo izpolniti in so izgradnjo zmogljivosti premaknile v prihodnost.
Struktura in obseg SV kljub permanentnemu zmanjševanju kadra ostajata nespremenjena?Za zdaj vse ostaja enako, tako stalna sestava kot pogodbena in strateška rezerva. Je pa zagotovo treba narediti še več v zvezi s tem, da se vzpostavi strateška rezerva, več delamo tudi na področju prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki je bilo doslej organizirano le v Vipavi, odslej pa bo omogočeno tudi v Novem mestu. Tudi starostna meja zaposlovanja se je dvignila in, kot sem že povedala, glede vstopa v SV smo res izvedli številne ukrepe: zmanjšali smo zdravstvene zahteve, več posluha smo namenili kandidatom za specialiste – če v svoje vrste dobimo mehanika, veterinarja ali zdravnika, ni več nujno, da gre najprej v pehoto, temveč lahko gre takoj na svoje delovno mesto.
Spet smo začeli s sklepanjem desetletnih začetnih pogodb z določeno finančno stimulacijo, znižali smo zahteve za podaljšanje obstoječe pogodbe o zaposlitvi, zagotovljeno imamo prerazporeditev vojakov po 45. letu starosti med javne uslužbence za nedoločen čas. Termini za vojaško usposabljanje so bolj uravnoteženi in usposabljanja ne potekajo le enkrat na leto, temveč večkrat, saj je naš cilj dobiti usposobljene ljudi.
Drži pa, da kljub temu še vedno opažamo upadanje. Do tega trenutka smo imeli letos 204 odhode iz sistema, v SV je vstopilo 105 kandidatov. V postopku reševanja imamo sicer še 289 vlog, v postopku sklenitve delovnega razmerja je 42 ljudi. Za prostovoljno služenje vojaškega roka smo prejeli 173 vlog, do leta 2018 bi radi število teh kandidatov zvišali na 300. Kar se tiče pogodbenega opravljanja vojaške službe, imamo skupaj 802 pripadnika, 131 od tega je letošnjih pogodb, v postopku imamo še 175 kandidatov.
Ključnega pomena so zagotovo finance. Novi kader najbolj pritegne denar, mar ne?Finance so ključne. Včasih, ko se je veliko govorilo o napredni in profesionalni SV, so nekateri v sistem vstopili predvsem zaradi samega renomeja poklica vojaka, pa tudi zaradi domoljubja. Zdaj, ko se v javnosti, večkrat tudi neupravičeno, govori le o tem, v kako slabem stanju je vojska, ki da nima kakovostnih uniform in še ne vem česa, to za posameznika, ki želi vstopiti v sistem, zagotovo ni ravno spodbudno. Ko hodim po terenu, opažam, da imamo v vrstah SV kljub temu izvrstne pripadnice in pripadnike, ki imajo čut in posluh za delo v vojski, a zaradi nizkih plač seveda tarnajo.
Ukrepi glede povečanja financ so zagotovo nujni, a vprašanje, ki ga ob tem vidim sama, je, ali lahko nadoknadimo zamujeno. Tako s SV kot s stroko na ministrstvu se je treba dogovoriti o tem, kakšne so prioritete. Poklic vojaka je treba predstaviti stimulativno, kakršen v resnici tudi je. V času vojakovega delovanja mu je zagotovljeno socialno varstvo, spodbujamo izobraževanje in usposabljanje, skrbimo pa tudi za osebnostni razvoj posameznika.
Oklep na bojiščih spet postaja aktualen, mi ga prodajamo. Ste o prodaji oklepnih vozil M-55s in BVP M-80A dobro premislili? Kaj bo v prihodnje s patrijami?To je izrazito strokovno vprašanje, na katero je SV že odgovorila, saj je opremo, ki jo omenjate, že izločila iz operativne uporabe. Svarune SV uporablja in nam uspešno služijo za operativne namene, pri izgradnji srednje bataljonske bojne skupine bodo odigrali ključno vlogo. Glede prioritet za izgradnjo bataljonske bojne skupine pa od generalštaba SV pričakujem, da bomo odgovore na vprašanja v zvezi s tem uskladili v najkrajšem možnem času.
Kdaj bo napočil dan D za nov zakon o obrambi?Zakon o obrambi mora biti v obravnavi sočasno z zakonom o službi v SV. Zakon o obrambi je pripravljen, prvi krog medresorskega usklajevanja je opravljen, ravno tako seznanitev poslanskih skupin koalicije in opozicije ter strokovne in druge zainteresirane javnosti. Pričakujem, da bosta oba zakona v parlamentarno proceduro vložena do konca letošnjega leta.
Kaj prinaša nov zakon o obrambi, v primerjavi s tistim iz leta 1994, ki smo ga sicer štirikrat spreminjali?Zakon ne prinaša nekih revolucionarnih sprememb, temeljno vprašanje pri njegovi pripravi je bilo, ali naj vojska ostane v sistemu javnih uslužbencev ali ne. Zavzeto je bilo stališče, da bi se s tem, če bi vojska izstopila iz sistema, le-ta podrl, zato vojska ostaja v njem. Vse preostale spremembe v zakonu so povezane z našim vstopom v Nato in EU, kar doslej v obrambnem zakonu ni bilo upoštevano. Tudi navedbe dejstva, da imamo profesionalno vojsko, v obstoječem zakonu o obrambi ni, prav tako ne številnih rešitev, ki so se generirale v razvoju vojske v vseh teh letih.
Z novim zakonom posodabljamo opredelitev samega obrambnega sistema, pri čemer se upoštevajo vsi strateški dokumenti iz našega sodelovanja v Uniji in Natu. Posodobljena in dopolnjena je sama terminologija, ki je bila doslej ponekod posledica tudi napačnega sistema sprejemanja dokumentov, na novo se opredeljuje obrambno načrtovanje, tudi glede priprav obrambnih načrtov v primeru kriz, pri čemer odslej ne bomo upoštevali le lastnih, temveč tudi Natove dokumente.
Na novo je pridobljena vsebina ukrepov kriznega odzivanja, v zvezi s čimer bi opozorila na to, da ima ministrstvo za obrambo še dva pomembna projekta – sistem kriznega upravljanja in zakon o kritični infrastrukturi. Z novim zakonom dopolnjujemo tudi določbe glede objektov posebnega pomena za obrambo, kamor smo vključili tudi energetske, transportne in druge kritične objekte državnega pomena. V starem zakonu so tukaj omenjene le vojašnice, vpisano ni niti vojaško plovilo. Veliko tega bo res zajemal zakon o kritični infrastrukturi, ki pa bo zagotovo povezan z zakonom o obrambi. V slednjem, če greva naprej, podrobno ločujemo obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge, pri čemer zagovarjam rešitev, da se mora vojaški obveščevalno-varnostni službi zagotoviti strokovno avtonomnost.
Z novim zakonom o obrambi natančneje določamo naloge SV, prav tako vojaška pooblastila pri varovanju državne meje, kjer smo se posebej usklajevali z notranjim ministrstvom in z ministrstvom za pravosodje. Spreminjamo določbe, ki urejajo organiziranost vojske, s čimer omogočamo fleksibilnejši pristop. Pogodbeni pripadniki rezervne sestave SV so v novem zakonu izenačeni s pripadniki stalne sestave, dopolnjene so rešitve s pooblastili vojaških oseb glede na sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah, dopolnjuje se pooblastilo vlade, ki lahko omeji uporabo orožja oziroma sile, in upravljanje določenih nalog. Tudi področje poveljniških razmer je v novem zakonu podrobneje opredeljeno, spremenjen je tudi sistem povišanja v činih, ki se bo po novem izvajal hkrati s prerazporeditvijo na višjo vojaško dolžnost. Doslej se je nekoga povišalo na neko novo vojaško dolžnost, dobil je temu primeren status in plačo, čina pa ni dobil. Odslej ga bo: če nekdo izpolnjuje pogoje, mora poleg pravic, dolžnosti in plače dobiti tudi čin. In ko smo že pri tem: čin brigadirja se v novem zakonu opredeljuje z generalskim, glede česar imam sama še nekatere pomisleke. Predvsem glede na sedanje stanje.
Vojska že dve leti ni dobila generala, saj vrhovni poveljnik obrambnih sil ni sprejel vašega oziroma vladnega predloga za povišanje brigadirskega čina Davida Humarja. Kako je v resnici s tem klobčičem, ki se vije med vami in predsednikom Borutom Pahorjem?Vlada je podala predlog za povišanje že v času mojega predhodnika, imenovanje pa je v pristojnosti vrhovnega poveljnika. Pred odločitvijo je želel predsednik posamezna pojasnila v zvezi s kariernimi potmi častnikov v SV, ki smo mu jih tudi predstavili. Na njegovo odločitev še vedno čakamo.
Načelnik generalštaba SV Andrej Osterman, ki trenutno že izpolnjuje pogoje za poklicno upokojitev, ne pa tudi starostnih, očitno uživa vaše zaupanje. Se motim?Z načelnikom generalštaba sem o tem, ali bo kmalu odšel v pokoj, seveda govorila. Pravi, da ga je na ta položaj imenovala vlada in da dokler je z njegovim delom zadovoljna, bo svoje delo opravljal.
Sistem ste po letu in nekaj mesecih zagotovo že dodobra spoznali. Kje so njegove pomanjkljivosti, kje se ga lahko izboljša?Osebno sem razočarana, vendar razumem, zakaj v Slovenji doslej še nismo premogli toliko interesa, da bi opravili strateški pregled varnostnega sistema v celoti. Pregled bi morali opraviti tako v SV in v zaščiti in reševanju kot v policiji, a tovrstni pregledi so se doslej delali le parcialno. V drugi polovici septembra pričakujem predstavitev dokončne verzije strateškega pregleda obrambe, čakam tudi na usklajevanje glede ciljev zmogljivosti. Analiza in nabor ukrepov sta že pripravljena in bosta implementirana tako v novi zakon o obrambi kot v zakon o službi v SV.
Menim, da trenutno stanje v SV ni le odraz pomanjkanja finančnih sredstev, ampak tudi odraz preteklosti. Vmesna poročila strateškega pregleda obrambe kažejo, da v preteklosti načrtovani projekti bodisi niso bili izvedeni bodisi niso bili izvedeni v celoti oziroma niso bili izvedeni tako, kot je bilo mišljeno. Strateški pregled je tudi pokazal, da se v preteklosti sprejete odločitve organov v bistvu niso izvajale, zato bomo morali zelo hitro začrtati neko zdravo in pravo pot ter se dogovoriti o ciljih zmogljivosti, pri čemer moramo angažirati najboljše strokovnjake in po potrebi najeti tudi zunanje. Začrtati pravo pot je zagotovo najpomembnejša stvar, ki se v obrambnem sistemu mora opraviti, a pomembno je tudi to, da bodo tej poti sledili tudi naslednji obrambni ministri in vlade. Če ne, bo spet prišlo do tega, kar imamo danes.
Kako pa doseči, da bodo prihodnji ministri upoštevali to, kot pravite, pravo pot?No, to je pravo vprašanje, odgovor nanj pa je odvisen predvsem od tega, ali bomo kdaj premogli takšno politično kulturo, da bomo spoštovali vse v preteklosti sprejete odločitve. Seveda je te odločitve treba sproti preverjati, prav tako ugotavljati aktualnost njihovih temeljev, pa tudi prilagajati se je treba. Če je nekje nekaj, česar ne moreš uresničiti, je to treba povedati na glas, jasno in glasno, in se potem tudi dogovoriti, kako naprej, ter poiskati ustrezno rešitev. Dobro bi bilo, če bi v Sloveniji to delali skupaj. Govorim o politični kulturi, ki se mora spremeniti. V Sloveniji smo navajeni živeti v balončku varnosti, kar pa ni samo po sebi umevno, in temu primerno se spreminja tudi javno mnenje. Še eno leto nazaj bi večina državljanov rekla, da vojske niti ne potrebujemo, danes javnost razmišlja drugače.
Ko govorimo o zaupanju ljudi v državne institucije, je SV v samem vrhu.Zaupajo ji, a istočasno bi ji dali najmanj sredstev. Dosedanje ugotovitve v okviru strateškega pregleda obrambe nam kažejo, da pri nas na ravni države nimamo poenotenega pogleda na prihodnje grožnje in izzive nacionalne varnosti. V sklopu tega je potem spet vse povezano s tem, na kakšen način bodo varnostni sistemi med seboj sodelovali, kako bomo določili prioritete in kako bomo potem določali tudi vire. Po tem, ko bomo vladi predlagali ukrepe iz strateškega pregleda obrambe, bodo zagotovo sledila trda medresorska pogajanja.
Boste ukrepe na vlado poslali sočasno z novim zakonom o obrambi?Bolj ali manj sočasno, morda bomo zakon o obrambi res vložili nekoliko prej, vsekakor pa vse skupaj še letos. Upam, da bodo predvsem sklepi in predlogi ukrepov iz naslova strateškega pregleda obrambe v slovenski javnosti, tudi strokovni, spodbudili dodaten razmislek. K trenutnemu stanju na obrambnem področju so pripomogle vse dosedanje vlade, prav nobene pri tem ne bi posebej izpostavila. Verjamem pa, da so odločitve sprejemali na podlagi gospodarskih in finančnih okoliščin, v kakršnih je bila takrat država.
Na dan počasi curljajo informacije o tem, da se je v času, ko je obrambni sistem lahko še ciljno razvijal projekte, s sredstvi ravnalo precej domačijsko. Tudi stopnja implementacije ciljnih raziskovalnih projektov (CRP) je menda izjemno nizka.Plod razvoja v okviru ciljnih raziskovalnih programov so denimo brezpilotna letala. C-Astral iz Ajdovščine jih je razvil tudi s pomočjo sredstev obrambnega ministrstva in glede tega nakupa moram res poudariti, da smo z njihovim razvojem vred, ki smo ga financirali, dobili cenejši in boljši produkt od naslednje ponudbe. Primer brezpilotnih letal je torej dober primer posledice CRP, ki po mojem vedenju ni osamljen.
Katere naloge v primeru kibernetične (ne)varnosti bo izvajala vojska? In ali drži informacija, da naj bi področje kibernetične varnosti pri ministrstvu za javno upravo kmalu vodil nekdanji načelnik generalštaba SV, generalmajor Dobran Božič?Prej nisem nehote rekla, da bi se bilo treba glede prihodnjih groženj in izzivov širše poenotiti na ravni države. V primeru kibernetične varnosti obrambno ministrstvo in del naše obveščevalne službe mora deliti podatke tudi z drugimi, v primeru kibernetičnega napada se branimo skupaj. A pri tem se mora jasno vedeti, kakšne so pristojnosti znotraj vladnih resorjev. Na ravni države ima pristojnost za kibernetično varnost ministrstvu za javno upravo in mislim, da bo kolega Koprivnikar jeseni predstavil vse predvidene aktivnosti v sklopu te varnosti in to, kje in kako vidi sodelovanje vseh resorjev. Vladni informacijski sistem razvija ministrstvo za javno upravo, kjer se, to lahko potrdim, dogovarjamo tudi za morebitno zaposlitev nekdanjega načelnika generalštaba, generalmajorja Božiča.
Kolapsa SV, če letos jeseni ne bo dobila dodatnih 50 milijonov evrov, torej po vašem mnenju ne bo. Pripadnike SV in državljane lahko torej pomirimo.Kolapsa ne bo. Sicer pa je tako, da tudi če bi vojska danes dobila teh 50 milijonov evrov, jih do konca leta ne bi mogli porabiti, ker v tako kratkem času ni mogoče izpeljati postopkov javnega naročanja. Tudi takrat, ko še nismo vedeli, da bomo v prihodnjem proračunu dobili zagotovljenih dodatnih 22 milijonov evrov, sem ves čas poudarjala in opozarjala na nujnost sprotnega pripravljanja projektov za primer, če bi dosegli povečanje sredstev. Projekti morajo biti vedno pripravljeni pravočasno.
Je ministrstvo že vložilo pritožbo zoper sodbo delovnega in socialnega sodišča v Celju glede 30-odstotnega dodatka vojakom za delo prek polnega delovnega časa?Ministrstvo ne nasprotuje plačilu 30-odstotnega dodatka vojakom za delo prek polnega delovnega časa, nasprotuje pa določitvi referenčnega obdobja, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča. Na ta del smo se tudi pritožili.
Sem pa že prvega marca letos sprejela odločitev, da naj se vse nadure, ki jih ni mogoče kompenzirati v šestmesečnem obdobju, izplača s 130 odstotki nadomestila. Dolg, ki ga imamo do prizadetih vojakov, se nanaša samo na plačilo nadur iz obdobja pred prvim marcem, pred tem datumom pa sem uredila tudi kompenziranje in izplačevanje ur, nastalih s prerazporeditvijo delovnega časa.