»Fantje, vsi trije pogumni slovenski vojščaki, pozoren posluh! Semkaj so nas kot inštruktorje poslali, da prijateljski kurdski narod izveščimo v osnovah boja proti sovragu, kar sicer pri nas doma obvlada vsak mladenič, ki količkaj redno hodi na vaške veselice. Naša misija je izključno miroljubna, razvojno usmerjena in pedagoška. Seveda pa smo v tem tujem svetu, kjer sta mir in demokracija tuja pojma, pogostokrat nerazumljeni in tarča bestijalnih napadov. To, kar vidite, da pada zadnje dni okrog nas, da smo se dodobra nažrli tega peska, saj imamo glave v njem kot noji, so turške granate in bombe.

Seveda, vi se, tako kot tudi jaz, sprašujete, od kod turški izstrelki, ko pa smo, kot veste in kot vedo tudi v Ljubljani najvišji državni vrhovi, Turki in mi člani Nata, torej zavezniki. Dokler diplomaciji tega ne uredita, je edina pametna razlaga, da nam Turki zamerijo še iz časa turških vpadov na Dolenjskem, ker so se naša brhka dekleta raje metala v prepad, kot da bi šla v Istanbul za spolne sužnje.

So pa tudi neke še nepotrjene teorije, da na nas streljajo, ker mi učimo Kurde, kako se bojevati proti islamskim skrajnežem, Kurdi pa potem to znanje izkoristijo za napade na Turke na jugovzhodu turške države. Poenostavljeno rečeno, če parafraziram citat slovitega bosanca v uniformi JLA v grmovju Krakovskega gozda med slavno desetdnevno slovensko vojno ('Oni bi se kakor radi odcepili, mi pa jim kakor tega ne pustimo!'): 'Kurdi bi kakor radi imeli svojo državo, Turki, Sirci, Iračani in drugi pa jim tega kakor ne pustijo!' Jasno? Valjda je jasno. Mogoče je še malce nejasno, da so ZDA zaveznica tako Turčije kot Kurdov, ampak to bom še preveril pri nadrejenih.

So pa pred dnevi na nas padali izstrelki s položajev islamske države. Tudi njim ni všeč, da pomagamo Kurdom, ki ne marajo islamskih skrajnežev. Toda Kurdov ne mara niti Asadov režim v Damasku, zato nam tu in tam prileti na glavo bomba iz kakšnega sirskega bombnika. A to je bolj poredko, ker Asadova letala, vsaj za zdaj, ne premorejo toliko bencina, da bi priletela do naših položajev. Bolj me skrbi ... poslušaj Jože, ne mi spat med predavanjem ... da bodo po nas začeli mlatiti Rusi, ki sicer osebno nimajo nič proti Kurdom, a so za njih vsi, ki so proti Asadu, sovražniki Moskve, torej tudi mi, ker Kurde učimo pokati, čeprav je Putin oni dan pod Vršičem dejal, da smo mi Slovani en velik bratski narod.

Kot profesionalni vojaki se ne bomo spuščali v politične mlakuže, mi smo tu, da opravimo svoje poslanstvo, ki sta nam ga ukazala vrh Nato in naš generalštab, in se ne bomo ozirali niti na bombe, ki bodo jutri na nas priletele iz iraških havbic. Kaj me gledate kot teleta? Stresite ta pesek iz ušes in me dobro poslušajte! Iračani in Kurdi so zavezniki v boju proti islamskim skrajnežem.

A tisti hip, ko bodo skupaj osvobodili iraško mesto Mosul, se bodo tako zmlatili med seboj za zasluge za to veličanstveno zmago, kot se mi po navadi doma po gasilski veselici. Ker pa mi vadimo Kurde, smo avtomatično iraški sovražniki, in tisti v Bagdadu bodo mirno pozabili, da so vaši očetje še za časa rajnke nam Juge in prijatelja Sadama Huseina gradili po Iraku ceste, mostove in jezove. Hudo bo, težko bo, a ni nam druge kot tukaj ostati in obstati, dokler se v Bruslju in Ljubljani čez kakšno leto, dve ne spomnijo, da smo nekje v Kurdistanu, in nam pošljejo avtobusne vozovnice za domov.

Ker pa so, kot ste že sami ugotovili, Kurdi ponosen in pogumen narod vojščakov, pešmerg, ki smo ga mi dobro naučili taktike, strategije in streljanja, ne bodo odstopili od zamisli o enem narodu v eni državi. To pomeni, da se bodo spopadli s Turki, Iračani, Sirci, islamisti, Rusi in Američani, to pa posledično pomeni ...no, kaj, mislite malo ... Teleta! To pomeni, da nas bodo bombardirali tudi Američani, ki se ne bodo želeli zameriti ne Iračanom ne Sircem ne Turkom, še najmanj pa Rusom. Če vam je kaj v tolažbo, končali bomo na naslovnicah časopisov in v udarnih minutah TV poročil. O nas bodo pisali kot o 'kolateralnih žrtvah prijateljskega ognja'. A? Ne sliši se slabo! Bolje to, kot pa 'slovenski vojaki stavkajo zaradi nizkih plač in bedne opreme'.

Višek veselice ... Slavko, a sem te tako prestrašil, da kar naprej bruhaš ... torej, kot sem že dejal, višek veselice pa bo, ko bodo po nas začeli treskati še Kurdi, ker se bodo spomnili, da smo mi del Natovega vojaškega stroja in da smo v resnici sovražniki in nič več zavezniki. Na lastni koži bomo občutili, kako dobro smo izurili kurdske pešmerge. Dobro, Slavko, zdaj pa nehaj in se obriši okrog ust! Zdaj pa se vkopljite karseda globoko!«

Ljuba mama. Kot vidiš, tukaj med Kurdi nam je dobro, delo je zanimivo, dodatek k plači zaradi dela na vojnem območju prihaja redno, vreme je poletno, pogrešam pa tvojo klobaso v zaseki in nadaljevanko Gorski zdravnik.

*Še nenapisano pismo slovenskega vojaškega inštruktorja, ki septembra odhaja h Kurdom.