Naši vojaki v Irak z zamudo

V ponedeljek pripadniki Slovenske vojske še ne bodo odpotovali v Irak (šest vojakov odhaja v Erbil, eden pa v osrednje vojaško poveljstvo ZDA v Tampi), kot je napovedovala slovenska vlada. Razlog je v tem, da pripadniki SV, ki bodo urili kurdske borce, ki se bojujejo proti borcem Islamske države, še niso dobili dovoljenja, da lahko na omenjeni misiji nosijo orožje.

Na obrambnem ministrstvu pričakujejo, da bodo zadevo z dovoljenji kmalu uredili, tako da bo SV vojake na misijo lahko napotila še ta mesec. Naši vojaki bodo v Iraku delovali pod nemškim poveljstvom, vsega skupaj naj bi jih v nadaljevanju misije med pešmerge, kurdske borce, poslali šest, skladno s sklepom vlade največ 15. V prvem kontingentu so predvidene štiri štirimesečne rotacije, slovenski vojaki pa bodo v centru za usklajevanje usposabljanja na severu Iraka v Erbilu sestavljali mobilno skupino za usposabljanje. Vključeni bodo v skupino za izgradnjo partnerskih zmogljivosti, kot mentorji bodo svetovali na področjih pehotne oborožitve in taktike, osnovne medicinske pomoči, inženirstva in zvez.

Obrambna ministrica Andreja Katič, s katero daljši pogovor objavljamo v jutrišnjem Objektivu, opozarja, da je na področju mirovnih operacij in misij treba razlikovati med mednarodnimi operacijami in misijami ter rednim usposabljanjem SV. Ko za določeno misijo ali operacijo pride pobuda, jo obravnava najprej ministrstvo za zunanje zadeve, obrambno in notranje ministrstvo pri tem zgolj sodelujeta. Na podlagi prispevka zunanjega ministrstva pristojno ministrstvo pripravi predlog za odločanje vladi, ki namero nato pošlje v parlament, in na podlagi tamkajšnje razprave se vlada nato odloči, ali kam gremo ali ne. »Vsa dosedanja udeležba SV v mednarodnih operacijah temelji tudi na sklepih varnostnega sveta Združenih narodov,« pravi Katičeva.

Vojaške vaje so pa, pravi ministrica Andreja Katič, nekaj povsem drugega in kot primer omenja današnjo napotitev tridesetih pripadnikov SV na vojaško vajo oziroma usposabljanje, ki bo od danes pa do 23. decembra letos potekalo na območju Baltika. Skupno vojaško urjenje bo potekalo na območjih Estonije in Latvije, udeležba SV na usposabljanju pa je del načrta mednarodnih vojaških vaj v tujini, ki ga je potrdila vlada februarja letos.

Spet nekaj drugega pa je, pravi ministrica, predvideno sodelovanje SV v večnacionalni bataljonski bojni skupini v okviru zavezniške okrepljene prisotnosti v Latviji. Pri Natovi napotitvi štirih bataljonov na Baltik in Poljsko gre po besedah ministrice za prisotnost, o kateri vse še ni povsem odločeno. »Nato je na zahtevo ogroženih članic sicer sprejel vnaprej pripravljeno prisotnost, a pogovori o tem, na kakšen način bo sodelovala posamezna država v tej vaji, še vedno potekajo,« pojasnjuje ministrica. Ali bo to res samo pomoč v obliki prisotnosti, ali se bo pa iz tega kasneje razvila civilna misija, je še stvar dogovora, pravi Katičeva in dodaja: »Pri teh razpravah oziroma postopkih sodelujemo tudi mi in dogovorili smo se, da bomo, če bomo to sprejeli v Sloveniji, sodelovali v kanadskem bataljonu skupaj z italijansko vojsko.«

Ministrica ob tem navaja, da je o številkah še prehitro govoriti, saj se niti še ne ve, kakšen bo prispevek Italije, od česar je po načelu sorazmernosti potem odvisen prispevek manjših držav, kot je Slovenija.

Da gre pri napotitvi slovenskih vojakov na mejo baltskih držav in Poljske z Rusijo le za provociranje, saj naj bi ZDA, baltske države in Poljska zgolj napenjale mišice pred Rusijo, je včeraj na protestu, ki ga je pripravilo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, dejala poslanka Združene levice Violeta Tomić. Pred ministrstvom za obrambo se je po podatkih STA zbralo okoli deset protestnikov.