Med štirimi kandidati, ki so se prijavili na razpis za generalnega državnega pravobranilca, je vlada izbrala Jurija Groznika, ki ga bo v imenovanje tudi predlagala državnemu zboru. Poleg Groznika so se za vodenje pravobranilstva potegovali še nekdanji generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar in pravobranilki Anamarija Zajc Kovačič in Neva Aleš Verdir.
»Zaveda se potrebnosti sprememb na področju zastopanja finančnih in pravnih interesov države pred domačimi in tujimi pravnimi forumi in izkazuje osebno in vodstveno energijo, potrebno za njihovo udejanjenje. Na podlagi kandidatovega predloženega programa dela in razgovora pred komisijo na ministrstvu za pravosodje je mogoče utemeljeno sklepati, da je dobro seznanjen z delom in funkcijo generalnega državnega pravobranilca, da ima pričakovane osebne in strokovne sposobnosti, integriteto in energijo za izvajanje te funkcije, pa tudi vizijo za potrebne spremembe in reforme državnega pravobranilstva,« so na vladi včeraj s pohvalami tlakovali Groznikovo pot h glasovanju v parlament in njeno zelo verjetno nadaljevanje proti šestletnemu mandatu na vrhu državnega pravobranilstva. Vsi štirje kandidati so izpolnjevali formalne pogoje, Groznika pa je pravosodni minister Goran Klemenčič ocenil kot najprimernejšega.
Negodovanje nad predlogom zakona o državnem odvetništvu
Da bi se Groznik v svoji »viziji za potrebne spremembe« v popolnosti strinjal s Klemenčičevim ministrstvom, ki je pripravilo predlog zakona o državnem odvetništvu, sicer ne gre pričakovati. Med pravobranilci je predlog nove zakonodaje, ki jim odreka status državnega funkcionarja (z osemletnim mandatom) in jih seli med javne uslužbence s pogodbo za nedoločen čas, dvignil precej prahu.
Prav v tem popoletnem času naj bi pravobranilci, ki bi bili po novem državni odvetniki, konkretneje in uradno seznanili ministrstvo s svojimi pomisleki. Kot je neuradno mogoče slišati, pravobranilce moti tudi njihova selitev pod okrilje pravosodnega ministrstva, s čimer bi postali organ v sestavi in ne bi bili več avtonomni organ. Poleg številnih novosti se bo spremenil tudi postopek imenovanja generalnega državnega odvetnika, saj bi po novem lahko kandidirali tudi zunanji kandidati in ne le pravobranilci. Prav tako ne bi bila več obvezna njegova potrditev v državnem zboru, temveč bi ga na predlog pravosodnega ministra imenovala vlada sama pod pogojem, da bi ga kot varovalka odobrila tudi posebna komisija pravnikov iz različnih vod. Ministrstvo za pravosodje je sicer držalo besedo in z imenovanjem generalnega državnega pravobranilca ni odlašalo do sprejema nove zakonodaje in postopka po novih pravilih.
