Leto dni zatem, ko je nemška kanclerka Angela Merkel ob vse večjem begunskem navalu čez zahonobalkansko migracijsko pot dejala, da bo Nemčija uspela prenesti begunsko breme, se njena politika ni bistveno spremenila. Še vedno je prepričana, da ni druge možnosti, kot da Nemčiji uspe. V tem letu dni pa se je močno spremenila Evropa, kjer večina članic ne deli »liberalne« begunske politike krščansko-demokratske voditeljice Nemčije. Številne države nasprotujejo delitvi begunskih bremen in sprejemajo ostrejše azilne zakonodaje. Skupne begunske politike še vedno ni. Danska in Avstrija razmišljata, da bi v primeru nove begunske krize in pritiska na njihove meje prav tako utegnili zaostriti pogoje vstopa v državo. Danci predlagajo razširitev policijskih pooblastil, da bi lahko migrante, ki želijo zaprositi za azil, zavrnili kar na državni meji. Avstrijci pa razmišljajo o rešitvi, kako bi lahko zahtevek za azil na meji obravnavali v eni uri. Očitno tem razmišljanjem vsaj delno sledi tudi Slovenija.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je ob možnosti določitve pogojev za vstop v Slovenijo napovedala še, da se pripravljajo spremembe zakona o tujcih, s katerimi bi omogočili lažje vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev ali so nezakonito prestopili mejo. Podrobnejših pojasnil pripravljajočih se ukrepov za morebiten črn scenarij na MNZ včeraj niso pojasnili. »Dolžni smo poskrbeti, da ne postanemo žep,« je še povedala ministrica.
Skokovit porast prihodov v Italijo
Slovenske priprave na morebiten črn scenarij vnovičnega množičnega prihoda migrantov pred slovensko mejo so povezane predvsem z morebitnim propadom dogovora EU-Turčija. Če namreč Evropska unija Turčiji ne bo zagotovila vizumske liberalizacije za vstop njenih državljanov v schengensko območje do 1. oktobra, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan grozi s prekinitvijo izvajanja sporazuma.
V Bolgariji že beležijo porast števila migrantov, ki v državo vstopajo čez kopensko turško-bolgarsko mejo. Okoli 4000 migrantov je že ujetih v enem izmed dveh žepov na balkanski migracijski poti – v Srbiji. Precej več – okoli 59.000 – jih je od zaprtja balkanske migracijske poti letošnjega marca ujetih v Grčiji. Madžarska je že napovedala gradnjo druge, še višje ograje ob meji s Srbijo, Hrvaška pa je na vzhod države odpoklicala policiste, ki so bili zaradi turistične sezone nameščeni v obmorskih krajih.
Čeprav je prihodov migrantov v EU letos bistveno manj kot lani, se države članice zaradi negotovih razmer v soseščini soočajo z morebitnim krepkim porastom tega števila v prihodnjih tednih in mesecih. Ponovno sta v središču pozornosti Italija in Grčija. Na Apeninskem polotoku je število prihodov migrantov v zadnjih dneh že preseglo vrednosti iz enakega lanskega obdobja. Po treh zaporednih dneh, ko so ladje italijanske mornarice in evropske pomorske misije Sophia pred libijskimi obalami na poti proti Italiji rešili okoli 15.000 migrantov, se je število prihodov v Italijo letos povzpelo na skoraj 119.000 oseb. Največ jih prispe Nigerijcev, Eritrejcev in Sudancev. Močan porast prihodov migrantov je začetek velikega navala na italijanske obale pred začetkom jeseni, ko sredozemsko morje postane manj vabljivo za plovbo na slabih čolnih tihotapcev iz libijskih obal.
Italijanska vlada je zaradi porasta beguncev alarmirana, vendar še ne govori o novi krizi. Premier Matteo Renzi se je na sredinem sestanku z nemško kanclerko Merklovo strinjal, da je potrebno v države izvora vrniti migrante, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite. Italija je denimo začela uporabljati tudi čarterske polete za vračanje migrantov. 48 Sudancev, ki so poprej skušali prečkati italijansko-francosko mejo, so na krovu najetega letala Egypt Air v Sudan vrnili prejšnji teden.
Načrti varovanja za slovensko-italijansko mejo
Kot so nam pojasnili na generalni policijski upravi, ima policija pripravljene načrte za okrepljene varnostne ukrepe na slovensko-italijanski meji, ki bi jih začela izvajati ob morebitni preusmeritvi gibanj nedovoljenih migrantov v smeri naše države. Dnevno spremljajo situacijo v regiji in so v stiku z italijanskimi varnostnimi organi. Kljub povečanemu prihodu migrantov na Apeninski polotok – ti se sicer klasično pri nadaljnji poti usmerjajo proti Franciji, Avstriji in Švici – povečanega nadzora na italijanski meji slovenska policija ne opravlja.
Število nezakonitih mejnih prehodov na meji z Italijo se je sicer v letošnjih prvih štirih avgustovskih tednih glede na enako lansko obdobje celo zmanjšalo. Do 26. avgusta je slovenska policija obravnavala 19 nezakonitih prehodov meje, leto poprej 63. Vsi letos dobljeni migranti, ki so poskušali nezakonito prečkati italijansko-slovensko mejo, niso prišli po sredozemski migracijski poti, temveč gre za migrante, ki se na tem območju pojavljajo že več let in gre za individualne ilegalne prehode, poudarjajo na policiji.
