Pričakovano odstavitev še pred dobrim letom zelo priljubljene brazilske predsednice Dilme Rousseff je tamkajšnji senat potrdil z veliko večino, saj jo je podprlo 61 od 81 senatorjev. V državi, kjer se za večino politikov, vključno z njenim naslednikom Michelom Temerjem, kopičijo korupcijski škandali, je bil njen naglavni greh prirejanje proračunskih bilanc pred predsedniškimi volitvami 2014, ko je z bančnimi posojili zakrpala siceršnji deficit in tako zadostila zakonski zahtevi po uravnoteženosti javnih financ.
Svoje početje je opravičevala z dejstvom, da so na ta način ravnale praktično vse vlade, ko so se znašle v proračunski zagati, vendar je bil v politično vse bolj razdvojeni Braziliji to le povod za širši politični obračun med desetletje vladajočo levičarsko delavsko stranko in opozicijskimi konservativci, s katerimi se je povezal donedavni Rousseffin koalicijski partner in podpredsednik Temer, sicer vodja brazilskega demokratičnega gibanja. Temer, ki je od maja opravljal predsedniške dolžnosti, je po uradnem prevzemu tega položaja pozval Brazilce, naj strnejo vrste in mu pomagajo na poti iz gospodarske in fiskalne krize, ki tare državo skupaj z več kot desetodstotno nezaposlenostjo. »To je trenutek upanja, okrevanja in zaupanja v Brazilijo. Negotovost je premagana,« je dejal v televizijskem nagovoru, preden se je odpravil na zasedanje skupine G20 na Kitajsko.
Rousseffova pravi »na svidenje«
Temer bo zagotovo naletel na ostro opozicijo delavske stranke pri dokončanju mandata do rednih predsedniških volitev leta 2018 tako na ulici kot v kongresu, kjer namerava izničiti nekatere pridobitve zadnjega desetletja pod levičarsko vlado, ko gre za pokojninsko in drugo socialno zakonodajo z omejevanjem javnih sredstev, pa tudi njegove privatizacijske načrte. Nekaj tega so že nakazali protesti v največjem mestu Sao Paolu, kjer so se podporniki Rousseffove pred odstavitvijo predsednice že tri dni spopadali s policisti, ki so proti njim uporabljali solzivec. Tudi zato je odstavljena predsednica podpornikom, ki verjamejo, da je bil proti njej izveden »parlamentarni udar«, lahko sporočala, da njeni nasprotniki »mislijo, da so nas premagali, ampak se motijo«. Njeno sporočilo po glasovanju v senatu je bilo: »Ne bom vam rekla zbogom. Prepričana sem, da lahko zakličem 'Vidimo se spet!'«
Odstavitev brazilske levičarske predsednice in s tem konec vladavine delavske stranke je močno odmevala med levičarskimi vladami po Južni Ameriki. Svoje veleposlanike so iz Brasilie odpoklicali Venezuela, Bolivija in Ekvador, kubanske oblasti pa so brazilsko senatno odločitev razglasile za del imperialistične ofenzive proti naprednim južnoameriškim vladam. Ameriško zunanje ministrstvo je v svojem odzivu izrazilo prepričanje, da se bodo tesni odnosi z Brazilijo nadaljevali, pri čemer je dodalo, da so tamkajšnje demokratične ustanove delovale znotraj ustavnih okvirov.
Nepričakovano pa so brazilski senatorji z 42 proti 36 glasovi Rousseffovi omogočili, da se lahko še naprej poteguje za javne položaje, kar je v nasprotju z brazilsko zakonodajo, ki izrecno zahteva, da se odstavljenemu voditelju države za osem let prepove kakršnakoli vladna služba.
