Kljub špekulacijam pred objavo odločitve, da se je ameriško tehnološko podjetje na domnevno nedovoljen način izognilo plačilu blizu 19 milijard ameriških dolarjev davkov, je le malo borznih udeležencev pričakovalo tako visoko kazen. Dosedanji rekord je držalo francosko podjetje EDF, ki ga je lani doletela 1,4 milijarde evrov težka davčna kazen. Po ugotovitvah komisije, ki je tri leta vodila preiskavo in svoje ugotovitve strnila v 130-stransko poročilo, naj bi bile davčne ugodnosti, ki jih je Irska odobrila Applu vse od ustanovitve prve podružnice, neskladne z zakoni EU.

Poenostavljeno je Apple prodajo vseh svojih izdelkov po Evropi davčno speljal na dve podružnici na Irskem. Kot ugotavlja komisija, sta ti podružnici nato dobičke iz prodaje teh izdelkov pripisali »matični izpostavi«, ki pa pravzaprav ne obstaja. Matična izpostava nima zaposlenih, prav tako pa nima naslova, kar po irskih zakonih (tistih za prijatelje) pomeni, da ti konec leta irska davkarija ne pošlje obračuna davka. Tako imenovani stateless income, torej dobiček, ki ga velike družbe pripišejo na poslovne entitete brez rezidence, je v poslovnem svetu že dobro desetletje dodobra uvedena praksa. Te se poslužujejo mnoga mednarodna podjetja, da namesto davčnih stopenj, kot jih običajno plačujejo podjetja (med 15 in 39 odstotki v ZDA), plačajo zgolj nekaj desetink odstotka davka.

Apple je prakso izpopolnil do te mere, da je z velikim političnim vplivom, ki ga nosi kot največje (ameriško) podjetje, plačal zgolj 0,005-odstotno davčno stopnjo. Po ugotovitvah komisije naj bi za vsak milijon evrov dobička, prikazanega na Irskem, plačal vsega 50 evrov davka.

Kljub precej jasnemu izigravanju evropskih davčnih pravil se Apple ne bo predal brez boja. Že na dan objave kazni so v Applu napovedali, da se bodo na odločitev evropske komisije pritožili. Na stran Appla je hitro stopilo tudi ameriško gospodarsko ministrstvo, ki je jasno opomnilo EU, da zna imeti (neprijetne) dolgoročne gospodarske posledice, če kazen obstoji.

Odziv ameriškega gospodarskega ministrstva prihaja na krilih že tako razrahljanih odnosov med EU in ZDA. EU je namreč v preteklih dneh praktično že uradno zavrnila gospodarski sporazum TTIP, ki bi ZDA prinesel ogromno gospodarske in politične moči znotraj EU. Poleg gospodarskega ministrstva se je na stran Appla seveda postavila tudi Irska, saj Apple po zadnjih informacijah zaposluje že 5000 Ircev. Če bo zmagala odločitev EU, to zagotovo pomeni konec »irskih medenih tednov«. In to ne zgolj za Apple, temveč tudi za ogromno drugih ameriških korporacij, kot so Google in podobne. Direktor Appla Tim Cook bo imel zagotovo ogromno dela, odločitev o rekordni kazni pa je vrgla dodatno slabo luč na družbo. Komisija je namreč preiskavo končala in ugotovitve javno razgrnila prav v trenutku, ko je Cook za zadnjih pet let dela v Applu iz plačilne sheme prejel 135 milijonov dolarjev vreden paket delniških opcij, skupno pa mu bo plačilna shema v 10 letih izplačala sedem milijonov delnic Appla.