Lendava tako veselo miga in svoje kulturno dogajanje prizadevno predstavlja kot priprave na kandidaturo. Evropski prestolnici kulture so prejšnji teden celo posvetili posebno mednarodno konferenco, na kateri je mimogrede, kot da bi šlo za povsem rutinski posel, kandidaturo mesta podprl tudi minister za kulturo Tone Peršak. Če je zagnanost junakov mariborske zgodbe, ki najbolje vedo, kaj in koliko je mogoče potegniti iz aktivnega sodelovanja pri takem projektu, in naivnost lokalne politike, ki verjame, da si bo s projektom pridobila podporo volilcev, mogoče brez težav razumeti, pa je zgodnje vmešavanje in celo aktivna podpora ministra za kulturo veliko večja uganka.
Pojasnilo je lahko le eno: minister na funkciji dela uslugo svojemu stanovskemu kolegu Čandru, ker mu svetovalci očitno niso pravočasno povedali, da bi se bilo od zadeve pametneje distancirati in jo prepustiti nasledstvu. Kandidatura slovenskih mest je namreč predvidena šele v letu 2019, zato je popolnoma jasno, da se lahko Peršak mirno izvzame iz vseh zadevnih aktivnosti in zakulisnih iger.
Neprimerno je, da minister svojo besedo zastavlja za lendavsko kandidaturo, ko ne ta ne katera druga (kandidaturo ob Lendavi načrtuje vsaj še Ljubljana) še nima nobenih resnih vsebinskih kontur. Z ministrovo nekritično podporo se namreč utegne zmotno zdeti, da je lendavsko »kandidaturo« država uradno podprla, preden bi sploh lahko ovrednotila konkurenčne programe.
