Kljub temu da so to storile že vse države EU, v Sloveniji do nadaljnjega še ne moremo pričakovati popolne liberalizacije trga naftnih derivatov. Vlada je aprila liberalizirala cene 98-oktanskega in več kot 98-oktanskega bencina ter kurilnega olja, danes pa bo predvidoma odločala o novem koraku: o liberalizaciji cen vseh naftnih derivatov ob avtocestnem križu.
O tem je vlada razpravljala že pred dvema mesecema. Takrat je bila sprejeta odločitev, da se uredba o oblikovanju cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva podaljša za dva meseca. Ker naj bi z liberalizacijo največ pridobila Petrol in OMV, so na ministrstvu za finance takrat predlagali, da bi obe naftni družbi del zaslužkov vračali državi v javno koristne namene. Medtem ko so po neuradnih informacijah s tem predlogom v Petrolu soglašali, naj bi mu v OMV nasprotovali. »Deregulacijo cen naftnih derivatov podpiramo, vendar se ne strinjamo z uvedbo dodatnih dajatev v strukturo cen naftnih derivatov. Tovrsten ukrep je povsem neobičajna praksa v evropskem prostoru,« so opozorili v OMV.
O popolni liberalizaciji trga naftnih derivatov sta finančno in gospodarsko ministrstvo vsako na svojem bregu. Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da si za liberalizacijo trga naftnih derivatov prizadevajo že leto dni, za zdaj pa se vlada še ni odločila, ali bo sploh prišlo do popolne liberalizacije. Na podlagi analize, ki sta jo naredili obe ministrstvi, bi bili v primeru liberalizacije cen goriv ob avtocestnem križu ob stoodstotnem dvigu marž proračunski prihodki nižji za 3,9 milijona evrov, so razložili na ministrstvu za gospodarstvo. Dodali so, da je domneva o stoodstotnem dvigu marž pretirana, saj bi se po ocenah marže zvišale za okoli 10 odstotkov.
Regulirane marže pri prodaji 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva so v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in pri litru goriva znašajo osem centov, medtem ko v nekaterih okoliških državah dosegajo tudi po 15 centov. Ravno nizke marže so veliko pripomogle k temu, da se pri prodaji naftnih derivatov ni vzpostavila večja konkurenca iz tujine. Po besedah generalnega sekretarja nacionalnega naftno-plinskega komiteja Aleša Peternela bi višje marže marsikoga spodbudile za vstop na slovenski trg. Po njegovih pojasnilih je komite izdelal študiji o liberalizaciji cen naftnih derivatov, vendar ju država ni upoštevala. Zadnjo aktualno študijo je naredila Trgovinska zbornica Slovenije. Ta je julija opozorila, da je študija pokazala, da je slovenski trg zrel za popolno liberalizacijo.
Pri trošarinah v evropskem vrhu
Po drugi strani se v Sloveniji pri trošarinah uvrščamo v evropski vrh, razne davščine pa v ceni goriva predstavljajo kar 65-odstotni delež. Če vzamemo, da cena 95-oktanskega goriva trenutno znaša 1,213 evra, na znesek brez dajatev z že vključenim zaslužkom trgovcev odpade 0,43056 evra. Med davščine se uvrščajo taksa CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, trošarina, prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije, na vse to pa še davek na dodano vrednost. Pri tem se za trošarine nameni več kot pol evra.
Eno od vprašanj, ki se zastavljajo, je, kakšen učinek je imela aprilska liberalizacija 98- in večoktanskega bencina, ki ima med vsemi prodanimi naftnimi derivati enoodstotni delež, in kurilnega olja, ki predstavlja približno 15-odstotni delež. Kot so pojasnili v finančnem ministrstvu, so v okviru uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ugotovili, da je povpraševanje po 98- in večoktanskem neosvinčenem motornem bencinu cenovno precej neelastično, hkrati pa je 95-oktanski motorni bencin, ki je še naprej reguliran, dober nadomestek 98- in večoktanskega bencina. Zato so ocenili, da bo pri regulaciji 98- in večoktanskega bencina prišlo do proračunskega izpada v višini okoli 300.000 evrov. Pri ekstralahkem kurilnem olju so ocenili, da zaradi dokaj konkurenčnega okolja in enostavnega vstopa novih konkurentov končna cena za porabnike vključno s prevozom goriva na dom ne bo prinesla bistvenih finančnih učinkov.
V drugem četrtletju letošnjega leta so se prodane količine 98- in večoktanskega bencina v primerjavi z enakim obdobjem lani znižale za šest odstotkov (ob tem so se znižale tudi količine prodanega 95-oktanskega bencina), so pojasnili v ministrstvu za finance. Količine lahkega kurilnega olja so se v preučevanem obdobju zvišale za 1,9 odstotka. »Z upoštevanjem teh podatkov ugotavljamo, da so doseženi učinki skladni s predvidenimi,« so dodali v ministrstvu za finance. Padec prodaje 98- in večoktanskega bencina ter 95-oktanskega bencina v drugem kvartalu leta 2016 so v Petrolu utemeljili s slabim vremenom, ki je vplivalo na manjše število izletov ob koncih tedna. Po prepričanju Petrola bi bila na prostokonkurenčnem trgu, katerega pravila veljajo tudi za Slovenijo kot članico EU, sprejemljiva le popolna sprostitev cen.
