Banka Slovenije v zadnjem poročilu o poslovanju bank v prvi polovici leta ugotavlja, da se pozitivni trend kreditiranja gospodinjstev nadaljuje. Analitiki centralne banke so izračunali, da so bila junija posojila gospodinjstvom na medletni ravni višja za 1,5 odstotka, predvsem zaradi stabilne rasti stanovanjskih posojil, od aprila naprej pa raste tudi obseg potrošniških posojil.
Primerjava obrestnih mer med bankami v evrskem območju in Sloveniji je pokazala, da so bile junija v domačih bankah obrestne mere za stanovanjska posojila gospodinjstev v primerjavi z evrskim območjem višje le še za 0,2 odstotne točke. Banke v evrskem območju so namreč potrošnikom za najetje stanovanjskega posojila zaračunale 1,8-, banke pri nas pa 2-odstotno obrestno mero. Pri potrošniških posojilih je ta razlika bistveno drugačna, in sicer v prid slovenskim bankam. Obrestne mere za potrošniška posojila v Sloveniji so namreč cenejše kot v evrskem območju v povprečju za 0,7 odstotne točke.
Pri posojilih so banke zelo spretne
»V zadnjih letih na trgu opažamo vedno bolj zapletene bančne produkte za potrošnike, kar pomeni oteženo primerjavo ponudbe na trgu. Glavni razlog je trženje različnih paketnih produktov, ko banke pri najemu potrošniškega posojila ponujajo na primer tudi različna zavarovanja, kartice in deluxe bančne račune,« pravi Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Po njegovem mnenju je cilj takšne bančne politike otežiti enostavno primerjavo ponudbe med bankami. V ZPS opažajo, da pri kreditnih ponudbah posamezniki ne dobijo dovolj informacij o stroških ali pa ti niso dovolj dobro predstavljeni. »Posledica teh zapletenih bančnih ponudb je, da potrošniki v času nizkih obrestnih mer za kredite od tega nimajo nujno zelo veliko. Kupijo namreč veliko dodatnih produktov, ki jih niti ne potrebujejo,« pravi Krisper.
Na trgu je še vedno tudi veliko tveganih produktov, predvsem tistih s spremenljivo obrestno mero. Potrošniki, ki najemajo dolgoročno posojilo ali pa zelo visoko obremenjujejo svoje dohodke, se tako izpostavljajo velikemu tveganju spremembam obroka posojila, če bi se referenčne obrestne mere euribor v prihodnjih letih še povečale. »Vendar opažamo, da se potrošniki vse bolj odločajo za posojila s fiksno obrestno mero, ki se med odplačevanjem ne spreminja,« ugotavlja Krisper. Kljub temu je še vedno velik delež dolgoročnih kreditov s spremenljivo obrestno mero.
Ranljivi so tisti, ki jih banke zavrnejo
Če primerjamo Slovenijo z razvitimi evropskimi državami, imajo slovenski potrošniki ne le nižje dohodke kot na primer nemški, ampak so tudi bolj izpostavljeni tveganim produktom. Tveganje ostaja tudi na trgu oderuških kreditnih praks, kjer so ogroženi predvsem tisti potrošniki, ki jim banke ne odobrijo posojil. Tu gre predvsem za upokojence ali finančno šibkejši sloj prebivalcev, ki posojila najamejo pri nebančnih ponudnikih.
V zadnjih letih se na trgu pojavlja vse več oglasov, ki ponujajo posojila v zelo kratkem času, kar kaže na to, da so banke končno stabilnejše in pripravljene ponovno servisirati gospodinjstva in podjetja, menijo v ZPS. Po drugi strani s tem obstaja tveganje, da bodo banke začele kreditirati tudi finančno šibkejše potrošnike in da bodo šle pospešeno v produkte, ki se osredotočajo na kreditiranje tekoče potrošnje, kot so na primer hitri krediti, ki so praviloma najdražji.
V ZPS so zato vzpostavili spletno stran, kjer lahko potrošniki najdejo vrsto koristnih informacij, in to še preden se odločijo za najem potrošniških posojil. Na spletni strani lahko najdejo informacije tako o ponudbi bančnih posojil na trgu in pravicah potrošnikov pri najemu posojila kot tudi, kako te pravice uveljaviti. Tako želijo izboljšati informiranost potrošnikov, saj se ti na kreditnem trgu soočajo s številnimi izzivi.
Dve tretjini potrošnikov primerjalo ponudbe bank
Zveza potrošnikov je v anketi, v kateri je sodelovalo 535 potrošnikov, ugotovila, da so praktično vsi (oziroma 99 odstotkov anketirancev) posojilo najeli pri banki ali hranilnici. Dve tretjini potrošnikov sta ponudbo posojil primerjali tako pri svoji kot tudi pri drugih bankah. Le desetina jih meni, da primerjava med bankami nima smisla ali pa želijo ostati zvesti svoji banki. Zanimivo je, da 70 odstotkov anketirancev ocenjuje, da so bili nasveti bančnih uslužbencev bolj koristni kot škodljivi, tretjina pa je bila z nasveti bančnikov nezadovoljnih.
Kar 77 odstotkov potrošnikov, ki so primerjali ponudbe posojil, je osebno obiskalo več bančnih poslovalnic, skoraj polovica (oziroma 48 odstotkov) jih je primerjala ponudbe na spletu. Pri primerjavi kreditnih ponudb 34 odstotkov vprašanih ni imelo težav, 32 odstotkov je imelo težave s primerjavo ponudb in izrazoslovjem, tretjina pa je težave pri razumevanju ponudb rešila s pomočjo bančnih uslužbencev.
