Leta 1989 se je Andraž Zorko vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Včeraj, 31. avgusta 2016, ali 27 let po tistem, ko je postal študent, je v referatu iste stavbe, ki se že četrt stoletja imenuje Fakulteta za družbene vede (FDV), oddal svoje diplomsko delo.
»Pritisk,« se nasmeje. »Nisem hotel, da bi šlo teh mojih 22 let čakanja v nič,« nekoliko v šali odgovori, zakaj se je več kot dve desetletji po tistem, ko je tako rekoč opravil s študijem, odločil diplomirati. »Ko so nekateri moji zaposleni marca letos začeli prijavljati diplome, sem začel razmišljati, ali bi tudi jaz še lahko ulovil ta vlak. Na FDV so mi rekli, da ga še lahko. Če naredim še dva izpita, ki sta mi ostala,« razlaga. V ponedeljek je naredil zadnjega. Dan pozneje je oddal svojo sociološko diplomo iz družboslovne informatike. Program se iz časov socializma do danes ni spremenil. Tako bo končno diplomiral na področju, na katerem je pravzaprav delal zadnjih dvajset let. Andraž Zorko je eden od solastnikov in direktor družbe za tržne in medijske raziskave Valicon.
Ob sedmih so čakali, da ura odbije deset
Čeprav so v referatu na FDV včeraj začeli delati ob 10. uri, se je avla začela polniti že pred sedmo. Uro pred začetkom uradnih ur je pred referatom po stopnicah in tleh posedalo kakšnih 70 skorajšnjih diplomantov, še enkrat toliko jih je postopalo v okolici, saj so na vrsto prišli šele čez nekaj ur. Tisti, ki niso prišli, so resnično zamudili zadnji vlak. Včeraj je bil zadnji dan, ko so na referatu še opravljali tehnične preglede, danes do poldneva bodo zgolj še sprejemali vezane diplome. Trenutek, na katerega so univerze tako dolgo opozarjale, je dokončno minil.
»Deset do sedmih sem bila tukaj in sem bila prva,« pravi Petra P. (priimka ni želela povedati, zaradi službe, pravi). Na študij komunikologije se je vpisala v študijskem letu 2001/2002. Potem je po opravljenih izpitih začela delati v turizmu, veliko časa je preživela v tujini in misel na diplomo je z leti bledela. Do letos. »Januarja sem šla k mentorju in prijavila diplomo. Svetoval mi je, naj pred začetkom pisanja preberem nekaj znanstvenih besedil. To je bil eden najboljših nasvetov. Zaradi tega sem lažje spisala tole. Po toliko letih se je res težko spraviti zraven,« razlaga. »In vsakič, prav vsakič, ko sem se prebijala skozi to literaturo, sem si mislila, ali mi je res tega treba. Mislim, da je vsem nam v tej avli jasno, da smo si sami krivi.«
Samoorganizacija živčne množice
Nekateri v avli so živčno grizli nohte, pogledovali na telefon, pritisk je naraščal. Če bi jim v referatu diplomo zavrnili ali bi bili potrebni tehnični popravki preobsežni, bi pogoreli. Poleg mesecev neprespanih noči bi šlo v nič še štiri leta študija. Nekateri ljudje smo pač naravnani tako, da tudi najpomembnejše zadeve urejamo zadnji trenutek.
Petra je zadevo vzela resno, dvakrat na mesec je hodila na govorilne ure in prejšnji teden oddala diplomo v tehnični pregled. »Naredila sem enako kot danes, prišla sem že pred sedmo in čakala tri ure, da sem prva prišla na vrsto. Tako in tako nisem mogla spati. Ko sem nekaj čez deseto stopila ven, je bila avla že tako polna, da skoraj nisi prišel skozi, prepirali so se, kdo je prišel prej,« se spomni.
Zorko, vajen delati s številkami in razpredelnicami, si je minuli teden, ko je diplomo prinesel v tehnični pregled in naletel na enako živčno gnečo, izmislil priljudnejši sistem: na steno je prilepil razpredelnico, v katero so se po vrstnem redu vpisovali novi prišleki. Tako jim ni bilo treba stati v vrsti in se drenjati pred vrati. Sistem se je prijel.
Petra se je pred sedmo vpisala prva. Dva ducata mest za njo je bila vpisana Poptevejeva vremenarka in radijska voditeljica Jana Morelj. Tudi ona se je na sociologijo, na analitsko-teoretsko smer, vpisala leta 2001. »Po fakulteti sem dobila priložnost za zaposlitev, takrat še na radiu, pozneje na televiziji, in sem se odločila za delo. Vse izpite sem naredila redno, v roku. Diplomo pa oddajam zdaj,« skomigne, preden vstopi v referat. Nekaj trenutkov pozneje izstopi praznih rok in z vidnim olajšanjem.
Fotokopirnice razganja od diplom
»Prišla sem ob 8.45 in imam številko 54,« na tleh pred referatom pove Andreja Jernejčič, ki se je na novinarstvo vpisala leta 2004. »Bi prišla prej, ampak so v fotokopirnici začasno založili mojo diplomo in so jo zjutraj kakšnih 15 minut iskali; saj ni bilo čudno, vsa fotokopirnica je polna naših diplom.« Diplomo je pisala nekaj let, ampak dokler ji voda ni tekla v grlo, ni končala. Zaradi takih in drugačnih izgovorov ter, po njenih iskrenih besedah, »zabušavanja« je imela potem kup dodatnega dela. »Med procesom so se spremenili zakoni, ki sem jih uporabljala, ljudje, ki sem jih navajala, so zamenjali službo in niso bili več relevantni... Vmes sem spremenila celo naslov in mentorja.« Včeraj je s tem dokončno opravila. Datum zagovora bo izvedela v teh dneh.
Poslali so v petek in odgovor pričakovali v nedeljo
»Najhujše se šele začenja,« zavzdihne profesor na FDV Marko Milosavljević, mentor nekaterim od teh, ki so oddajali diplome, pri kopici drugih pa član komisije. »Maja nam je vodstvo fakultete poslalo obvestilo, da je treba do konca septembra opraviti toliko in toliko zagovorov in da moramo biti od ponedeljka do četrtka ves čas na razpolago,« je razlagal. Včeraj je zagovore začel ob 8. uri, zadnjega je imel načrtovanega ob 16. uri.
»Aprila sem začel dobivati prve osnutke diplom starih študentov. Vsaka diploma gre skozi tri, nekatera tudi pet branj. Junija, ko sem bral večino, sem popravljal še izpite in seminarske naloge rednih študentov,« pripoveduje. »Mislim, da sem v treh, štirih mesecih prebral dobesedno na tisoče strani diplom,« doda. Občutek ima, kot da je v zadnjem mesecu samo še odgovarjal na elektronska pisma, klice, bil na govorilnih urah in konzultacijah. »Marsikdo mi je pošto z diplomo poslal v petek pozno ponoči in me v nedeljo že klical, ali sem prebral, da bi prišel v ponedeljek na govorilne,« opisuje.
Več kot pol leta so bili profesorji preobremenjeni z diplomami starih študentov, njihova znanstvena dejavnost, objave, ki jih potrebujejo za obnove habilitacij, pa je trpela. »Tukaj se bo dolgoročno odražal ta naval na diplome, v naši znanstveni dejavnosti,« meni Milosavljević.
Na FDV pravijo, da bodo denar, ki so ga od študentov prejeli za plačilo diplomskih del, kakšnih 600 tisočakov pričakujejo, porabili »za plačilo dodatnih stroškov v zvezi s temi postopki in za dodatno delo preobremenjenih vpletenih«. Tako načeloma obljubljajo, a ne mentorjem. »O kakšnem dodatnem plačilu še ni bilo govora,« pove Milosavljević.
