Hmeljarji v Savinjski dolini, na Koroškem in v okolici Ptuja so lani imeli eno najslabših sezon, saj so pridelali komaj 1600 ton hmelja. Letošnja naj bi bila boljša in so zato bolj optimistični. Hmelj je zasajen na 1484 hektarjih, 143 hektarjev je prvoletnih nasadov.
»Površine so se v primerjavi z lanskim letom povečale za 78 hektarjev, spremenila pa se je tudi sortna sestava, saj je največ posajene celeie, več kot tretjina je aurore, dobrih 11 odstotkov je savinjskega goldinga in slabih deset odstotkov bobka. Na 80 hektarjih so zasajene tudi nove dišavne sorte, ki so jih vzgojili v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,« pravi Irena Friškovec, svetovalka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Največ težav povzročal veter
Hmeljarji letos niso imeli težav niti s pršicami niti z rdečim pajkom, zato pa so imeli toliko več problemov z vremenom. »Na začetku pomladi so bile temperature nizke, zapadel je tudi sneg, potem pa se je vreme stabiliziralo. Ves čas je pridelavo motil močan veter, sledila so tudi neurja, ponekod s točo, tako da je veliko rastlin popadalo na tla,« povzema tegobe hmeljarjev Friškovčeva.
»Rastline, ki so bile na tleh, so morali hmeljarji hitro ponovno obesiti na vodila, kar pa pomeni, da so imeli dodatne stroške. Pridelek bo malo manjši, ker so bili stranski poganjki s cvetnimi nastavki oziroma storžki zaradi tega polomljeni,« razloži Friškovčeva. A trenutno je vreme hmeljarjem naklonjeno, kar pomeni, da se bodo storžki še lahko razvili in tehnološko dozoreli.
»Letošnja letina bo povprečna, a ne pri vseh. Pri tistih, ki so imeli težave s točo in vetrom, gotovo ne,« pravi hmeljar Nandi Kunst, ki bo obiranje prav tako pričel v prihodnjih dneh. »Najprej bomo obrali golding, večinoma pa imamo posajeno poznejšo sorto celeio, ker se tudi bolje prodaja,« razloži Kunst. A kot pravi, hmeljarje bolj kot vremenske nevšečnosti konstantno pestijo težave z zaposlovanjem sezonskih delavcev. Ti na hmeljišča večinoma prihajajo iz Romunije, z njimi pa morajo hmeljarji sklepati, tako veleva zakonodaja, podjemne pogodbe. Te pa so za hmeljarje predrage, ker je delo pretirano obdavčeno.
Več let opozarjajo na neustrezno zakonodajo
»Najmanj šest let opozarjamo na to, pa se nič ne premakne, ker ni interesa,« je nejevoljen Kunst. Davčne obremenitve so namreč v primeru sklenitve podjemne pogodbe namerno visoke, da bi delodajalci delavce raje zaposlovali, kot pa z njimi sklepali pogodbe.
»Vendar pa bi morali razumeti, da sezonske delavce potrebujemo samo 14 dni in zaposlitev nima nobenega smisla,« pravi Kunst. Da so se težave, ki se ne nanašajo samo na zaposlovanje, temveč tudi na druge predpise, ki jih država ne spoštuje, res nakopičile, že skoraj desetletje pisno opozarja ministrstvo za kmetijstvo tudi hmeljar Vinko Drča.
Prav tako še vedno niso urejena razmerja med hmeljarji in inštitutom za hmeljarstvo, saj želijo naši hmeljarji nekatere sorte zaščititi, da jih ne bi sadili tudi drugi, tuji hmeljarji, prav tako pa bi morali urediti sistem financiranja. Hmeljarjem pri obiranju hmelja v času sezone pomaga okoli 400 ljudi. A to niso samo tujci, saj velikokrat zavihajo rokave tudi domačini, sorodniki in tudi prijatelji hmeljarjev.
