Španija velja za deželo, kjer se dobro je. A tudi za deželo, kjer je lakomnost zahodnega sveta najbolj spremenila pokrajino. Od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja se pokrajina v okolici Almarie na jugu Španije drastično spreminja. Divja, skoraj puščavska in vsekakor spektakularna obala se je spremenila v morje plastike. Prav tam je namreč največ rastlinjakov na svetu, ki zasedajo okoli 200 kvadratnih kilometrov ozemlja te pokrajine. Sicer je res, da provinca Almeria zaradi rastlinjakov vsako leto zasluži 1,5 milijarde evrov, a cena, ki jo plačuje okolje, je visoka. Pokrajina se je spremenila v plastično morje, saj večina majhnih proizvajalcev rastlinjake namesto s steklom pokriva s plastiko. Skupaj z rastlinjaki so v pokrajino prišle tudi tovarne za proizvodnjo polivinila in obrati za recikliranje plastike. Toda kljub temu je pokrajina nasmetena s polivinilom. Nekateri kraji v regiji so popolnoma obdani s plastičnimi šotori, v katerih gojijo zelenjavo za zahodne supermarkete.
Španija ni edina država, ki se sooča s problemom spreminjanja okolja zaradi rastlinjakov. V pokrajini Westland na Nizozemskem so rastlinjake začeli postavljati že sredi 19. stoletja. Danes je to pokrajina, kjer je največja koncentracija rastlinjakov na svetu. Natančneje: na Nizozemskem je 4000 podjetij, ki imajo rastlinjake na okoli 9000 hektarih ozemlja. Skupno zaposlujejo 150.000 ljudi in proizvedejo za 7,2 milijarde zelenjave in cvetja, ki ga večinoma izvozijo.
Rastlinjak, kjer paradižnike hladijo
Proizvodnja v rastlinjakih se je sicer v zadnjih letih tehnološko zelo spremenila in španski s plastiko pokriti rastlinjaki so videti resnično zastareli. Na Nizozemskem je recimo vse več rastlinjakov, ki delujejo kot popolnoma zaprti sistemi, ki čim manj vplivajo na okolje. S tem pa so pridobili tudi popoln nadzor na mikroklimo znotraj rastlinjaka. V največjem britanskem rastlinjaku Thanet Earth, ki deluje kot konzorcij, v katerem je, zanimivo, največ nizozemskih podjetij, z nadzorom mikroklime celo prepričajo rastline, da bolj rodijo. Denimo paradižniku v določenem obdobju rasti znižajo temperaturo, tako da je rastlina prepričana, da je jesen in da bo odmrla, zato pospeši zorenje plodov. Hvalijo se tudi s tem, da pri njih paradižniki zorijo vse leto, čeprav v večini rastlinjakov v Britaniji paradižnike lahko gojijo devet mesecev na leto.
V Thanet Earth pa imajo bolj sofisticirane in popolnoma računalniško nadzorovane luči, tako da lahko tudi v temni zimi paradižnike osvetlijo, kot da je poletje. Pozimi dan podaljšajo tako, da rastline osvetlijo med polnočjo in zoro. Čeprav med osvetljevanjem rastlinjake zastrejo, so leta 2013 okoljevarstveniki opozorili, da so pozimi in v meglenih dneh rastlinjaki vir svetlobnega onesnaževanja, saj zaradi prezračevanja pustijo odkrita približno dva odstotka strehe rastlinjaka. Pri 90 hektarih je to veliko površine, ki nato ponoči sveti v sicer ruralno pokrajino.