Tekma za novega predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) je prešla v odločilno obdobje. Na volilnem kongresu v Atenah bo 14. septembra uradno znano, kdo od treh kandidatov bo na najpomembnejšem položaju v evropskem nogometu do leta 2019 nasledil razvpitega Michela Platinija.
Čeferin s podporo 21 držav
Največ možnosti za izvolitev imata še vedno predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin in njegov španski tekmec Angel Maria Villar, medtem ko Nizozemec Michael van Praag ne velja za resnejšega kandidata. V negotovi tekmi naj bi imel Čeferin več možnosti kot Villar, a končni izid ostaja nepredvidljiv. Kot zagotavljajo v NZS, je Čeferina doslej uradno podprlo 21 od 55 članic Uefe, kar še ne zadostuje za izvolitev v prvem krogu. Če nihče od kandidatov ne bo dosegel absolutne večine (28 glasov), bodo novega predsednika Uefe v drugem krogu izbrali z navadno večino.
Aleksandru Čeferinu so glasove doslej obljubili na severu Evrope, na Balkanu in jugovzhodu stare celine. Od politično in gospodarsko najvplivnejših dežel sta na Čeferinovo stran stopili Rusija in Italija, medtem ko javna podpora zahodne, osrednje in dela vzhodne Evrope za grosupeljskega odvetnika za zdaj ostaja nedosegljiva. Treba je opozoriti, da tovrstne napovedi in obljube v športni politiki niso vedno zanesljive, kar se je na glasovanjih že večkrat izkazalo. Spomnimo le na primer izpred dvanajstih let, ko je Zorana Jankovića v tekmi za predsednika Evropske rokometne zveze (EHF) javno podprlo 23 držav, na volitvah pa je zbral le šest glasov in izpadel že v prvem krogu. Od tega, kako bodo glasovale države članice, je odvisno tudi lobiranje v ozadju.
Odločitev Uefe v prid Villarju
Potem ko sta Čeferin in van Praag že pred časom predstavila predsedniški program, je prejšnji teden karte razkril še izkušeni Villar, ki že skoraj trideset let vodi špansko zvezo. Villar v primeru izvolitve obljublja demokratično in pregledno poslovanje Uefe, enake možnosti za vse evropske dežele in zaščito nogometa ter igralcev. Villar je po odstopu Platinija sicer postal vršilec dolžnosti na predsedniškem položaju Uefe, zaradi dolge kilometrine v različnih funkcionarskih vlogah pa bi svoje zveze in poznanstva lahko unovčil bolje kot mlajši Čeferin. Villarjeva slabost je obremenjenost s sporno preteklostjo, saj je vrsto let sodeloval z visokimi funkcionarji, ki so jim zaradi korupcije prepovedali delovanje v nogometu. Povrhu je moral novembra lani plačati 25.000 frankov zaradi nesodelovanja v preiskavi glede izbora organizatorja svetovnega prvenstva 2018.
Čeferin je s svojim programom in predvsem svežim obrazom v evropskem nogometu prepričal številne manjše države. Nedavno je v intervjuju za BBC poudaril, da bo moral novi predsednik Uefe vzpostaviti boljša razmerja z najvplivnejšimi evropskimi klubi. »Ne pride v poštev, da bi liga prvakov postala zaprto tekmovanje, v katerem bi lahko igrali le redki klubi. To bi pomenilo nekakšno vojno med Uefo in klubi,« je razlagal Čeferin, nato pa je Uefa sprejela sklep, da bodo imeli od leta 2018 v ligi prvakov nedotakljiv status po štirje predstavniki iz štirih najboljših evropskih lig. Odločitev Uefe je v nasprotju s Čeferinovimi stališči, na vrhuncu volilne kampanje pa je razumljivo sprožila deljena mnenja. Evropski mediji namigujejo, da je Uefa ravno s tem sklepom še bolj zapletla predsedniško tekmo in pokazala, kako močan vpliv imajo v tej organizaciji večje države, ki naj bi na atenskih volitvah glasove oddale Villarju.
Javna podpora Aleksandru Čeferinu
Dnevnik
PODATKI
NORVEŠKA
RUSIJA
FINSKA
ŠVEDSKA
ESTONIJA
DANSKA
IRSKA
MADŽARSKA
SLOVENIJA
HRVAŠKA
ROMUNIJA
ITALIJA
SRBIJA
BOSNA IN HERCEGOVINA
BOLGARIJA
ČRNA GORA
MAKEDONIJA
TURČIJA
ALBANIJA
CIPER
GRČIJA
Aleksander Čeferin
Eden najvplivnejših Slovencev,
znani grosupeljski odvetnik,
od leta 2011 predsednik NZS in kandidat za predsednika Uefe
DRŽAVE, KI SO GA DOSLEJ PODPRLE
Rojen: 13. oktobra 1967 (48 let)
