Helikopterji Slovenske vojske in policije so letos do 24. avgusta na pomoč poškodovanim, prezeblim, izgubljenim in obnemoglim planincem poleteli 115-krat, gorski reševalci so na pomoč v breg krenili 290-krat. Samo minuli konec tedna je helikopter z brniškega letališča v slovenske gore poletel sedemkrat. Reševanje je v večini primerov upravičeno. Vedo pa gorski reševalci in policisti povedati tudi to, da iz gora rešujejo skrajno neodgovorne, včasih zgolj v sandale obute planince in pohodnike, ki se v visokogorje odpravljajo z resnimi zdravstvenimi težavami.
V sandalih, brez pijače in v vsakem vremenu
»Naletimo tudi na primere, ko se le sprašujemo, ali je to res. Največkrat gre to na račun opreme. Že od daleč se namreč vidi, ali gre za odgovornega planinca oziroma gornika ali pa za sezonskega planinca, katerega oprema je za dolžino in težavnost izbrane planinske ture povsem neprimerna, gorniško znanje zelo površno, ravnanje pa večkrat skrajno neodgovorno,« pravi Robert Kralj, vodja gorske enote policije. Na zahtevnih planinskih poteh tako srečajo od posameznikov v odprtih sandalah, pohodnikov, ki na dolgi turi nimajo s seboj niti pol litra tekočine, do takšnih, ki se kljub kroničnim boleznim ali poškodbam podajajo na zahtevne dolgotrajne ture, in to v vročih poletnih mesecih. »Takšnih onemoglih in z znaki hudih bolezenskih stanj se rešuje vsako leto več,« pojasni sogovornik. Opaža, da se ljudje vse pogosteje v gore odpravljajo po trenutnem navdihu, na slepo, brez predhodne dobre priprave. Mešanica visokih pričakovanj z malo izkušenj pa je bližnjica do nesreče.
Vse zastonj
Reševanje, ki bi v sosednji Avstriji brez dodatnega zavarovanja posameznika stalo tudi do 9000 evrov, je pri nas zastonj tako za domače kot tuje planince. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) lahko račun izstavi le v primeru, ko se je nesreča zgodila zaradi velike malomarnosti. Dokazovanje slednjega pa je izjemno težavno, zato je pri nas tudi reševanje pijanih in nespametnih planincev še vedno zastonj. Po informacijah prvega moža Gorske reševalne zveze Slovenije Igorja Potočnika je država v zadnjih petnajstih letih izstavila vsega nekaj računov, poleg tega je bil tudi izkupiček klavrn, saj se računi največkrat selijo na sodišče.
Kdo torej plača reševanje? Kadar poškodovani potrebuje takojšnje nujno zdravljenje oziroma je reševanje nujno iz medicinskega vidika, stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če helikopter v dolino pripelje zgolj prestrašene, zaplezane ali obnemogle pohodnike, stroške helikopterja pokrijeta Slovenska vojska oziroma policija sami. Če v dolino pripelje planinca, ki je v gorah podlegel poškodbam, stroške krije ministrstvo za zdravje. Reševanje iz gora ni poceni. Zdravstveno zavarovalnico je lani stalo dva milijona evrov, predlani pa 1,4 milijona evrov. »Cena leta helikopterskih prevozov je različna glede na tip helikopterja, se pa giblje nekje okrog 40 evrov na minuto. Največ letov traja od ene ure do ure in pol,« pojasnjuje Peter Rutar iz ZZZS. Zgolj enourni polet tako stane 2400 evrov, k temu pa je treba prišteti še stroške helikopterske zdravniške ekipe na brniškem letališču. Stroški dežurnega zdravnika in porabljenega materiala ter drugih stroškov letno ZZZS stanejo slabih 652.000 evrov. Tukaj so še stroški gorskih reševalcev, ki pa jih ni mogoče opredeliti, saj so prostovoljci in tako rekoč zastonj servis v upravičenih in neupravičenih primerih.
Sistem potrebuje spremembe
Mag. Dušanka Petrič, ki na ministrstvu za zdravje bedi nad sistemom nujne medicinske pomoči, se strinja, da naš sistem trenutno ne omogoča uspešnega dokazovanja odgovornosti in izterjave stroškov intervencij v primerih, ko je nesreči v gorah botrovala malomarnost. »To je resnična težava in skorajda misija nemogoče. Naš sistem zavarovanj je drugačen kakor v sosednjih državah, kjer se za tovrstne storitve lahko posebej zavaruješ. Nujna medicinska pomoč je v Sloveniji generalna pravica ne glede na to, ali je posameznik zavarovan ali ne. To je vsekakor dobra rešitev in morali bi se tega bolj zavedati, bi pa obenem morali razmisliti tudi o tem, kako sankcionirati tiste, ki nesreče v gorah povzročajo iz malomarnosti,« pojasnjuje sogovornica.
Država je že pred leti pripravila uredbo, po kateri bi lahko malomarnim planincem reševanje zaračunali. A v planinski zvezi so takrat predlog zavrnili. »Uredba ni enakovredno obravnavala vseh udeležencev v nesrečah. Zakaj bi moral nekdo, ki se je poškodoval v gorah, to reševanje plačati, nekdo, ki se je poškodoval na cesti, pa bi imel reševanje brezplačno, četudi je mogoče nesrečo povzročil iz malomarnosti?« se sprašuje Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije. V zvezi sicer podpirajo pobudo, da se vsem, ki so jih reševali zaradi hude malomarnosti, kot je denimo alkohol, izstavi račun. Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja URSZR, pa pojasni, da gredo razmišljanja države v smer, da bi stroške reševanja prenesli na določeno obliko zavarovanja posameznika ali skupine. To pa pomeni, da po vzoru tujine tudi pri nas reševanje iz gora ne bo več zastonj.
