Dializni center v Kobaridu praznuje peto leto delovanja. V tem času so v centru opravili 9000 dializ, skupaj z obiski v spremljevalni internistični, revmatološki in nefrološki ambulanti pa so imeli kar 15.500 pacientov. Dializni center obiskujejo ledvični bolniki iz vsega Zgornjega Posočja, ki jim je s centrom na domačem pragu zelo olajšan dostop do zdravljenja. V centru so izračunali, da so samo na račun nižjih prevoznih stroškov državi prihranili 350.000 evrov. Če bi center uredila država, bi se ji tako naložba povrnila že v desetih letih.
Posoški bolniki so nekaj posebnega, saj gre za enega redkih primerov celo v svetovnem merilu, ko so bolniki z vztrajnostjo in s pomočjo donacij sami zgradili dializni center in si dializo približali tudi za več kot tri ure vožnje. Dolge vožnje v šempetrsko bolnišnico so bile utrujajoče in so od bolnikov zahtevale celodnevni napor. »Bolnica, ki prihaja iz Loga pod Mangartom, bi morala na pot v Šempeter ob petih zjutraj, domov bi se vrnila ob petih popoldne. V Kobarid pa se odpravi ob sedmih zjutraj, doma pa je ob dveh. Prihranjenih ji je pet ur, na teden pa kar 15,« na konkretnem primeru prednosti ponazori vodja centra Božidar Kanalec, tudi sam dializni bolnik.
V centru so zaposleni štirje delavci medicinske stroke, zdravniki specialisti v Kobarid prihajajo iz regionalne šempetrske bolnišnice v svojem prostem času. Center je trenutno polno zaseden, dializo namreč po trikrat na teden obiskuje 15 bolnikov iz Posočja. Vse pogosteje se jim pridružujejo tudi turisti iz vse Evrope, ki v Posočju preživljajo dopust.
»Gostili smo dializne bolnike iz Anglije, Nemčije, Italije, Avstrije, Češke, ravno prihodnji teden k nam za 14 dni prihaja bolnica iz Nemčije,« pojasni Kanalec in razloži, da bi želeli v prihodnje razvijati prav zdravstveni turizem. »V teh petih letih je bilo opravljenih okoli 100 turističnih dializ, kar ni veliko, je pa spodbudno,« pravi, prepričan, da je zdravstveni turizem prava niša za Posočje. Zdaj svojo ponudbo oglašujejo na spletnih portalih, namenjenih dializnim bolnikom, prepričan pa je, da bi s povezovanjem ponudnikov v dolini in širšo promocijo lahko v Posočje pritegnili bistveno več tovrstnih turistov.
Želijo si tudi širitve ponudbe. Ljudem v dolini bi radi približali tudi druge zdravstvene storitve. Ena takšnih je program revmatologije, za katerega so drugje po bolnišnicah dolge čakalne vrste. Ker pa je širitev programa povezana tudi z gradnjo novih prostorov, Kanalec pojasnjuje, da bo izpolnitev teh želja odvisna tudi od posluha širše lokalne skupnosti, s katero bodo morali najti ustrezne prostorske rešitve.