Po strelskem pohodu v izolski bolnišnici, kjer je Darko Gregorič ubil zdravnika in policista, še enega pa hudo ranil, nekatere bolnišnice načrtujejo dodatne varnostne ukrepe. Ti ponekod vključujejo tudi strožji nadzor nad vstopanjem v zgradbe.
Včeraj so se predstavniki ministrstva za zdravje in direktorji bolnišnic pogovarjali tudi o varnostnikih na urgencah, kjer je incidentov več, in gumbih, s katerimi zdravstveni delavci pokličejo na pomoč. »Poskrbeti pa moramo predvsem za izobraževanje in morda tudi za vaje, kako ukrepati,« je dejala državna sekretarka Sandra Tušar.
Dodatni varnostniki in nadzor nad obiskovalci
Pogovarjali so se tudi o možnosti, da bi Marjan Miklavčič s Fakultete za varnostne vede, ki je direktorje včeraj seznanjal z mogočimi ukrepi, bolnišnicam pomagal prečesati obstoječe pogodbe z varnostnimi službami.
V splošni bolnišnici v Murski Soboti so se že sestali s policijo in vodji varnostnikov ter se dogovorili za poostrene ukrepe, je povedal strokovni direktor Daniel Grabar. Strelskih napadov ali groženj še niso imeli, so pa pacienti verbalno grozili ter poskušali fizično napasti zaposlene. V jeseniški splošni bolnišnici bodo po novem uvedli kartice za vstop v bolnišnico in tako nepooblaščenim preprečili vstop ter imeli boljši pregled nad obiskovalci. Zaradi izolskega dogodka bodo njihovi varnostniki pogosteje izvajali obhode.
Grožnje so v bolnišnicah pogoste. Pred dnevi so z bombo grozili v ljubljanskem UKC. »Trenutno uvajamo informacijsko točko za vse zunanje poslovne partnerje, krepimo video nadzor vhodov, uvajamo tako imenovane SOS-tipke,« naštevajo v UKC Ljubljana. Med najbolj ogroženimi je njihov urgentni blok, zaradi narave težav bolnikov in njihovega velikega števila.
V Novem mestu tudi streljanje
Tudi v mariborskem UKC bodo poostrili ukrepe, varnostniki bodo pogosteje opravljali obhode, ponoči pa bodo tam stalno navzoči. Med najbolj ogroženimi sta sprejemno in triažno mesto. »Incidentov pa ne moremo povsem predvideti ali preprečiti,« je dejal v. d. generalnega direktorja Janez Lavre. Lani je bilo v bolnišnici 19 primerov fizičnega nasilja nad zaposlenimi, v letošnjem prvem polletju osem.
»Do verbalnih konfliktov pa prihaja skoraj vsak dan, predvsem zvečer in ponoči. Po navadi jih začnejo vinjene in nesramne osebe,« razlaga Roman Košir, predstojnik Urgentnega centra. Enako je v Celju, kjer so zaposleni vsak dan priča verbalnemu nasilju pacientov in njihovih svojcev ali spremljevalcev, občasno pa udarcem, brcam in lasanju. »Večkrat so pacienti ali svojci osebju grozili, da bodo v primeru neuresničitve njihovih zahtev te naslednjič izsilili z orožjem,« razlaga Danijela Gorišek iz bolnišnice.
V novomeški bolnišnici se je letos število groženj glede na lansko leto celo podvojilo; vmes so odprli urgentni center. Do junija so obravnavali kakšnih 20 fizičnih in verbalnih groženj. »Zadnji večji incident se je zgodil po streljanju v romskem naselju Šmihel, saj se je medsebojno obračunavanje Romov nadaljevalo tudi v bolnišnici. Tudi prej je bilo zdravstveno osebje večkrat priča medsebojnemu obračunavanju med Romi, pretepanju, grožnjam z noži, orožjem...« razlaga sekretarka novomeške bolnišnice Breda Fifolt.
»Po dogodku v Izoli je osebje v vseh zdravstvenih ustanovah še bolj izpostavljeno,« je prepričan Marko Petejan, predstojnik anesteziološke službe v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. Zato se tako v Novi Gorici kot v Novem mestu pogovarjajo o tem, kako bi poostrili varnostne ukrepe, zdaj tudi z ministrstvom.
Splošno stanje duha
V Celju je ves čas prisoten varnostnik, ki ga lahko zaposleni kadarkoli pokličejo, in to za zdaj zadostuje, so presodili, saj se po tragediji v Izoli, v nasprotju s prej omenjenimi, ne počutijo nič bolj ogrožene. Enako je prepričana direktorica brežiške bolnišnice Nataša Avšič Bogovič. Brežiško bolnišnico prav tako varujejo kamere in varnostnik. »Gre preprosto za stanje duha v družbi, ki je slabo, tudi zaradi čedalje večje nestrpnosti ljudi, nespoštovanja, pogosto tudi arogance, tako pacientov kot zaposlenih.«
Podobno razmišlja tudi v. d. direktorice v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec Jasna Uranjek. »Odnos med bolnikom in zdravnikom je specifičen, potrebnega je veliko zaupanja, prepoznavanja potreb bolnika in znanja zdravnika, kako sporočati slabe novice, ali so dovolj jasne in sporočilne. Odzivi so res velikokrat nepredvidljivi,« pojasnjuje.
V preteklosti so tudi pri njih imeli nekaj groženj. Kljub temu Uranjekova še ne vidi potrebe, da bi nadzor poostrili. »Na razmišljanje in ukrepanje ljudi v svoji okolici žal nimamo velikega vpliva – lahko se samo potrudimo, da smo s svojimi storitvami ljudem čim bližje, a tudi to, kot kaže izolski primer, ni vedno zadosti,« še pove Uranjekova.
