Področje izobraževanja je v Sloveniji deležno sistemske marginalizacije. Vrsta domačih in tujih statističnih primerjav dokazuje, da je Slovenija ena redkih razvitih držav, ki je v minulih letih zmanjšala javne izdatke za izobraževanje, od leta 2007 do 2013 celo najbolj med 29 analiziranimi članicami OECD, je pred začetkom novega šolskega leta opozoril glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Izdatki za izobraževanje v Sloveniji upadli
Po raziskavi Education Policy Outlook (OECD, april 2016) Slovenija izobraževalnim ustanovam od vrtcev do fakultet namenja 4,9 odstotka BDP, povprečje v OECD pa znaša 5,3 odstotka. Raziskava je tudi pokazala, da so javni izdatki za izobraževanje od vrtcev do univerze v Sloveniji od leta 2005 do 2012 upadli za štiri odstotke, v analiziranih državah OECD pa so se nasprotno v povprečju povečali za 14 odstotkov.
Sistem učinkovit, plače učiteljev pod povprečjem
Spodbudni so le podatki, ki govorijo o učinkovitosti izobraževalnih sistemov. Raziskava Universal Basic Skills (OECD, maj 2015), ki govori o učinkovitosti slovenskega izobraževalnega sistema, je Slovenijo po dosežkih s področja matematike in naravoslovja umestila na 9. mesto med evropskimi državami in 18. mesto na svetu (med 75 državami OECD). Tudi študija, ki jo je po naročilu Sviza nedavno opravil dr. Velimir Bole s sodelavci (Štrukelj: »To raziskavo bi morala opraviti država, a je ni!«) potrjuje, da je slovenski izobraževalni sistem učinkovit. Slovenija je po ugotovitvah te študije glede na razmerje med vloženimi sredstvi ter kakovostjo znanja, stopnjo izenačenosti kakovosti znanja in število mladih, vključenih v sistem, v samem vrhu najučinkovitejših držav. Bole to pripisuje predvsem kakovosti učiteljev. Plače teh so po ugotovitvah raziskave Education at a Glance 2015 na vseh stopnjah karierne lestvice pod povprečjem držav OECD.
