Janet Yellen je trgu sporočila, da trenutni gospodarski položaj v ZDA omogoča drugi dvig ključne obrestne mere po juniju 2006, ki pa bo odvisen od nadaljnjega okrevanja ameriškega gospodarstva. Stopnja inflacije je namreč kljub upadu cen energentov in surovin stabilna in naj bi se v prihodnjih letih postopoma približala 2 odstotkoma. Hkrati okreva tudi trg dela in se po besedah šefinje Fed približuje stanju polne zaposlenosti, ko morebitna nadaljnja krepitev prek rasti plač ustvarja dodaten pritisk na inflacijo. Ob poceni posojilih in čedalje bolj optimističnih potrošnikih okreva tudi nepremičninski trg. Prodaja novih stanovanj je bila recimo julija najvišja po oktobru 2007 in je presegla tudi najbolj optimistična pričakovanja. Še pomembneje: število prodanih, a še ne začetih novogradenj je zraslo na najvišjo raven po maju 2007, kar nakazuje, da bo gradnja tudi v prihodnjih mesecih prispevala k okrevanju največjega gospodarstva. Trenutne gospodarske objave tako nakazujejo na več kot 3-odstotno gospodarsko rast (prevedeno na letno raven) v tretjem četrtletju glede na preteklo četrtletje. Verjetnost za dvig obrestne mere že septembra se je tako po mnenju finančnih trgov v preteklem tednu skoraj podvojila in zrastla na 42 odstotkov. A glede na to, da si je Yellenova za odločitev o morebitnem dvigu spet pustila na široko odprta vrata, bo veliko odvisno že od objave podatkov o avgustovskem okrevanju trga dela konec tega tedna.
Tudi sicer je letno srečanje postreglo s številnimi zamislimi, ki nakazujejo na morebitno prihodnjo denarno politiko centralnih bank. Večina njihovih šefov sicer omenja trenutne ukrepe kot zadostne, a hkrati poudarjajo, da je treba analizirati nove in alternativne zamisli, ki bi jih lahko centralne banke uporabile v primeru novih gospodarskih pretresov in v boju proti deflaciji, saj imajo v okolju ničelnih obrestnih mer omejene možnosti za standardno ukrepanje prek nižanja ključne obrestne mere. Med omenjenimi lahko izpostavimo začasno višjo inflacijo od ciljne, stalno povečano bilanco centralnih bank, ciljno raven cen namesto stopnje inflacije...
V senci simpozija so ostale gospodarske objave v Evropi. Prve objave anketnega indeksa avgustovske proizvodne in storitvene aktivnosti kažejo nadaljevanje stabilnega okrevanja evrskega območja, ki ga negotovost zaradi izglasovanega brexita vsaj za zdaj ni spodkopala. Revidirani podatki o gospodarski rasti v drugem četrtletju so potrdili, da gre Španiji vse bolje. Kot zanimivost, v državi, ki je znana po svojem družabnem življenju ob »tapasu« in ki ima približno 1 bar na 175 prebivalcev (Francija recimo 1 na 350 prebivalcev), se je leta 2015 prvič po sedmih letih povečalo število barov. Nekoliko manj spodbudna je negotovost ob brezvladju, ki zaviralno vpliva na še hitrejšo rast investicij in zaposlovanja, kar bi dodatno spodbudilo okrevanje. Ta teden bo sicer Rajoyeva stranka Partido Popular, ki je na zadnjih volitvah dobila največ glasov, skušala sestaviti vlado. A izid glasovanja je negotov, saj Rajoyevi koaliciji manjka še 6 glasov, ki bi mu omogočili drugi zaporedni mandat.
