Sodelovanje inženiringa Peritia in biroja Mega team poteka že več kot 15 let in v tem času so realizirali vrsto zanimivih projektov, stražiški pa je padel v oči tudi skupini Wienerberger, ki je lastnik Opekarne Ormož in skupine Tondach Gleinstätten AG, katere del je tudi Tondach Slovenija. Tako so poleg uvrstitve projekta na strani njihovega kataloga posneli tudi kratek predstavitveni film, potekajo pa še dogovori o podobnem sodelovanju s podjetjem Baumit.

Zgodba

Celotno gradnjo lahko predstavimo kar kot celostno zgodbo. Dobri dve leti nazaj je arhitektka Mojca Basaj Kos opozorila Romana Vesela na zanimivo lokacijo v Stražišču pri Kranju, ki jo je tedaj prodajala arhitektka Zdravka Mravlje. Lokacija zemljišča je takoj pritegnila prvega kupca, notarko iz Kranja, ki se je še pred gradnjo odločila za nakup, se pravi, da je bila prva hiša prodana, še preden je bila zasajena prva lopata. Na zemljišču so pozneje namreč zrasle tri hiše. Idejne osnove so izdelali trije arhitekti, Vesel se je potem odločil za sodelovanje z Mega teamom in njihovo idejno zasnovo za tri srednjevelike stanovanjske hiše, pri umestitvi v prostor je sodelovala tudi krajinska arhitektka Danica Račič Ahačič. Po izdelavi idejne osnove in projekta za gradbeno dovoljenje so izdelali tudi projekte za izvedbo, ki so obsegali projekt strojne in elektroinštalacije, projekt statike z armirnotehničnimi načrti in arhitekturo detajlov.

Porotherm in Tondach

Stene so zidane z opeko Porotherm debeline 30 centimetrov (klasično zidano), predelne iz Porotherma debeline 12 centimetrov, fasada pa je v spodnjem delu objektov kontaktna, v sistemu Baumit, se pravi s stiroporjem, debelim 5–18 centimetrov. Zgornji del objekta ima prezračevano fasado, zunanje plošče pa so Fundermax. Najprej so sicer razmišljali o leseni fasadi, vendar so se zaradi zahtevnega vzdrževanja odločili za preizkušene plošče iz umetnega materiala, ki imitirajo les. Streha proti jugu je armiranobetonska plošča s 24 centimetri izolacije, kar prispeva, da so tudi zgornji prostori celo v največji vročini hladni. Posamezna hiša je oblikovana v dveh višinah, z velikimi nadstreški na južni strani in zanimivo vkomponirano teraso. Najlepše in tudi najbolj plastično vse tri hiše opisujejo besede arhitektk, mame in hčere Mojce Basaj Kos in Nike Weingerl: »To so moderne hiše s tradicionalnim pridihom in dušo, hiše, na katerih se pogled spočije.« (hh)