Rak ščitnice je prepogosta diagnoza

Po prijem, ki bi bil za paciente najboljši

Večino bolnikov, pri katerih je prišlo do pretiranega diagnosticiranja, zdravijo z odstranitvijo ščitnice in drugimi postopki, ki pa v tem primeru ne pripeljejo do izboljšanja preživetja, je spomnila ena od avtoric prispevka dr. Silvia Franceschi. Pri pacientih s tumorji, pri katerih je tveganje majhno, bi bilo lahko v prihodnje pazljivo spremljanje boljša izbira od takojšnjega zdravljenja, ugotavljajo pri IARC. Da bi ugotovili najboljši pristop, kako se izogniti nepotrebni škodi za paciente, pa bo treba pridobiti še več podatkov.

Evropske primerjave kažejo, da je zlasti pri ženskah v Sloveniji ta diagnoza postavljena pogosteje kot v večini drugih držav EU. Po podatkih evropskega registra raka (Eucan) za leto 2012 je bila incidenca tega raka v Sloveniji pri ženskah 13,3 novoodkritega primera na 100.000 prebivalcev (starostno standardizirana stopnja), povprečje EU pa je bilo tega leta 9,3 novega primera na 100.000 prebivalcev. A hkrati je bila Slovenija z nizko umrljivostjo zaradi raka ščitnice pri ženskah (0,3 na 100.000 prebivalcev, povprečje EU je bilo 0,5 na 100.000 prebivalcev) v evropskem vrhu.

Stroka je za previdnost

Glavnino diagnostike pri težavah s ščitnico opravijo v UKC Ljubljana. Na Onkološki inštitut letno usmerijo okoli 100 bolnikov, pri katerih so ugotovili raka ščitnice oziroma so nanj posumili, je pojasnila doc. dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana. »Večina teh bolnikov pride k nam zaradi tiščanja v predelu vratu ali otekline, ki jo je mogoče zatipati. Običajno gre za neboleče spremembe. Pri nekaterih pa raka ščitnice odkrijemo tudi potem, ko v bolnišnico pridejo zaradi drugih težav, ali pa po ultrazvočni diagnostiki, ki je nakazala spremembe v ščitnici.« Ali gre za raka, ugotavljajo z biopsijo tkiva.

Po besedah Zaletelove v stroki že vseskozi iščejo ravnotežje med tem, da bolnikov z diagnozo in zdravljenjem ne bi po nepotrebnem obremenjevali, in možnostjo, da ne bi utrpeli škode zaradi odlašanja z zdravljenjem. Žal ni mogoče z gotovostjo napovedati, kakšen bo potek bolezni pri posamezniku, je pojasnila Zaletelova. Četudi gre v mnogih primerih za raka, ki bolnikov morda ne ogroža, so med njimi tudi taki s hitro napredujočo boleznijo. Ne nazadnje je ta rak za redke bolnike še vedno usoden: leta 2013 je bilo v Sloveniji 13 smrti zaradi raka ščitnice.

Dileme tudi pri nekaterih drugih rakih

»O morebitnih spremembah pri diagnostiki in zdravljenju v mednarodni stroki sicer že nekaj časa govorimo, a bo treba o njih zelo pazljivo premisliti. Na zadnjo besedo o teh dilemah bo treba še počakati. Nizka umrljivost v Sloveniji je verjetno tudi odraz tukajšnjega pristopa k diagnostiki in zdravljenju,« je dejala Zaletelova.

Tudi pri raku je naravni potek nekaterih bolezni tak, da bolnikovega življenja ne ogrožajo, ugotavlja vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu prof. dr. Maja Primic Žakelj. »Ko tako bolezen odkrivamo in zdravimo, po nepotrebnem prestrašimo veliko ljudi, poslabšamo kakovost njihovega življenja in povečujemo stroške v zdravstvu.« Značilen primer je na primer presejanje pri moških brez izraženih težav, s katerih ponekod v tujini sistematično iščejo raka prostate. Nekateri od moških, ki jim na ta način ugotovijo in zatem zdravijo raka prostate, ne bi sicer nikoli v življenju občutili te bolezni, je ponazorila Primic-Žakljeva.

V primeru raka ščitnice povečano ščitnico bolniki večinoma sicer zatipajo, a rak v mnogih primerih prav tako ne bi nikoli ogrozil življenja, je dodala naša sogovornica. »Pri raku se je smiselno osredotočiti na odkrivanje bolezni s takšnim naravnim potekom, da bi nezdravljena bolezen ogrozila življenje.« Takšne bolezni so rak dojk, rak materničnega vratu ter rak debelega črevesa in danke, ki jih s presejanjem odkrivajo pri ljudeh, ki sami še niso zaznali težav. S tem olajšajo tudi njihovo zdravljenje.